RUNE je finančno podprl Sklad za širokopasovno povezovanje Evrope (Connecting Europe Broadband Fund - CEBF), v katerem je zbran kapital s poroštvi EU, med investitorji pa sta tudi Evropska komisija in Evropska investicijska banka.
Projekt RUNE bo z 200-milijonsko investicijo v treh letih postavil širokopasovno omrežje, ki bo hitrejšo internetno povezavo omogočilo okoli 233.000 gospodinjstvom in podjetjem na slovenskem podeželju, so povedali na današnji predstavitvi projekta v Šentilju, kjer bodo z gradnjo tudi začeli.
"Projekt RUNE je doslej največja neposredna tuja investicija v izgradnjo odprtega širokopasovnega optičnega omrežja v Sloveniji. Kar je še bolj pomembno, projekt se bo izvajal na območjih redke poseljenosti, torej na slovenskem podeželju, kjer do sedaj ni bilo komercialnega interesa slovenskih infrastrukturnih operaterjev in zaradi tega takšna infrastruktura ni bila dosegljiva večini gospodinjstev in pravnim osebam izven mestnih središč," je, kot so sporočili iz agencije Odmev, dejal direktor družbe RUNE Enia Goran Živec.
Omrežje, ki ga bodo postavili v okviru projekta RUNE (Rural Network Project), bo omogočalo hitrosti prenosa do 10 gigabitov (Gb) na sekundo. Gradnja bo trajala tri leta, položili pa bodo več kot 6000 kilometrov optičnega kabla. Omrežje bo odprto, kar pomeni, da bodo lahko storitve omrežja pod enakimi pogoji najeli vsi operaterji, so napovedali.
V digitalni korak s časom
"Digitalni razvoj urbanih in podeželskih okolij je ključen za prihodnji razvoj Evrope, ki mora v digitalni korak s časom. Tega se zaveda tudi Evropska komisija, ki je zato leta 2016 sprejela evropsko strategijo za t.i. gigabitno družbo do leta 2025 ter z njo določila vizijo Evrope, v kateri razpoložljivost in uporaba visoko zmogljivih omrežij omogočata nadaljnji razvoj celotnega enotnega digitalnega trga," je dejal vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Zoran Stančič.
RUNE je prvi projekt s podporo sklada CEBF in zaenkrat edini, ki povezuje gradnjo omrežja v dveh članicah EU. Projekt poteka tudi na Hrvaškem, kjer bodo v omrežje v Primorsko-goranski in Istrski županiji vložili okoli 60 milijonov evrov. Sklad CEBF je večinski lastnik podjetja RUNE Group s sedežem v Luksemburgu, ki je 100-odstotni lastnik podjetij RUNE Enia za Slovenijo in RUNE Crow za Hrvaško.
Dodal je, da je komisija načrte podprla z več pobudami in finančnimi mehanizmi (npr. Wifi4EU, CEBF, Connecting Europe Facility), krepitev povezljivosti pa je tudi en izmed osrednjih elementov prihodnjega proračuna EU za 2021-2027. "Veseli me, da je vse več projektov, ki s podporo Evropske unije uspešno stopajo po poti do cilja - do leta 2025 omogočiti prav vsem evropskim gospodinjstvom dostop do priključkov s hitrostmi vsaj 100 Mb/s," je povedal Stančič.
Župan občine Šentilj Štefan Švab je dejal, da je tovrstno omrežje za podeželske občine zelo pomembno, nimajo pa občine same dovolj denarja za tovrstne investicije. "V občinah takšnega projekta zagotovo finančno nismo sposobni podpreti, zato smo izjemno veseli, da je podjetniška iniciativa našla interes in navsezadnje tudi sredstva, da bo projekt lahko uresničen," je povedal.
Neuspešni razpisi
Državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Leon Behin je spomnil na cilj Slovenije, da bi do leta 2020 96 odstotkom gospodinjstev zagotovili širokopasovni dostop do interneta, ter izrazil zadovoljstvo nad veliko finančno udeležbo zasebnih investitorjev in povečanju konkurence pri izgradnji širokopasovnega dostopa do interneta.
Ministrstvo med drugim podpira gradnjo omrežja na območjih, kjer ni tržnega interesa. "Z našimi aktivnostmi smo v veliki meri spodbudili investicije v gradnjo širokopasovnega omrežja, ki od leta 2017 naraščajo mnogo hitreje," je dejal Behin.
Ministrstvo je po lanskih neuspešnih razpisih za sofinanciranje gradnje odprtih širokopasovnih omrežij (GOŠO) naslednje generacije junija objavilo nov javni poziv zainteresiranim operaterjem. Po julijskem podaljšanju je rok za izkaz interesa 5. avgust. Za pokritje t. i. belih lis ima ministrstvo na voljo okoli 30 milijonov evrov, je povedal Behin.
Minister za javno upravo Rudi Medved je februarja pojasnil, da zaradi napak pri lanskih razpisih GOŠO 3 in GOŠO 3A ni bilo mogoče izbrati izvajalca. Izrazil je pričakovanje, da bodo po novem razpisu konec septembra ali v začetku oktobra podpisali pogodbe z izvajalci.
