Po prepričanju Levice prodaja Slovenijo izpostavlja razvojnemu tveganju, o političnih posledicah za sodelovanje s koalicijo pa naj bi bilo več znano v četrtek. "Povsem jasno, da je do prodaje Abanke pripeljala neaktivnost vlade na tem področju. Od lani jeseni so obljubljali, posebej nam Levici, da bodo poskusili Abanko rešiti," je ob novici o soglasju nadzornega sveta Slovenskega državnega holdinga (SDH) k prodaji tretje največje banke dejal Mesec.
Če bi vlada želela drugačno odločitev, bi o tem odločala kot skupščina SDH, tako pa so pustili, da to izpelje nadzorni svet, ki sledi zavezam Evropski komisiji in strategiji upravljanja državnih naložb, v kateri je Abanka opredeljena kot portfeljska naložba. "S tem smo v Sloveniji izgubili še zadnjo sistemsko banko v državni lasti. S tem smo izpostavljeni tveganju, kje bo država, če pride kriza in zrastejo obrestne mere, dobila denar po ugodni ceni," je ocenil koordinator Levice. Kupnina, ki po neuradnih informacijah dosega nekje okoli pol milijarde evrov, po Meščevih besedah ni dovolj za poplačilo vložka iz sanacije konec leta 2013 in v 2014 in je bistveno pod ciljem.
"Ena stvar je torej izguba za davkoplačevalce in proračun, pomembneje pa je, da banka ne bi smela biti prodana tako iz razvojnih razlogov in tudi zato, ker je bila prodaja od začetka izsiljena," je še zatrdil Mesec in spomnil, da so tako prejšnjo kot to vlado pet let prepričevali, naj sprožita postopke pri Evropski komisiji in razveljavita zaveze, ki "nam bodo v prihodnje povzročile težave in razvojni zaostanek". Na vprašanje o morebitnih političnih posledicah za sodelovanje Levice s koalicijo pa je odgovoril le: "O tem več jutri."
Logar: prodaja posledica slabega gospodarjenja političnih elit
Poslanec SDS Anže Logar od novega lastnika pričakuje "ravnanje z ustrezno skrbnostjo s ciljem dolgoročnega ohranjanja uveljavljene blagovne znamke v slovenskem prostoru". "Z današnjim soglasjem nadzornega sveta SDH za prodajo Abanke se izpolnjujejo zaveze, ki sta jih Evropski komisiji dali vladi Alenke Bratušek in Mira Cerarja," je povzel.
Ob tem pa je spomnil, zakaj smo prišli do takšnega stanja: "To je neposredna posledica delovanja gospodarsko političnih elit, ki so pod pretvezo nacionalnega interesa slabo gospodarile z bankami. Ob tem so te iste elite banke često uporabljale predvsem za svoje zgrešene projekte, ki so na koncu tudi pripeljali do bančne luknje," je dejal Logar, tudi predsednik komisije DZ za nadzor javnih financ in predsednik bančne preiskovalne komisije v prejšnjem sklicu DZ.
Vrtovec: Prodaja Abanke pravilna odločitev
V NSi so z odločitvijo nadzornikov Slovenskega državnega holdinga (SDH), ki so danes soglašali s prodajo Abanke Novi KBM, po besedah Jerneja Vrtovca zadovoljni. Kot je povedal, je prodaja pomembna zlasti z vidika ohranitve kredibilnosti. V NSi so po Vrtovčevih besedah zadovoljni, da se je prodajni postopek zaključil "kljub določenim političnim pritiskom". "To je pomembno zlasti z vidika ohranitve kredibilnosti na mednarodnih trgih ter med finančnimi institucijami in vlagatelji. Zaveze je pač treba spoštovati," je dodal.
Poudaril je, da je banka v zasebni lasti lahko bolj funkcionalna ter v prid gospodarstvu in državljanom, kot bi bila v državni lasti. Po Vrtovčevih besedah je višina kupnine nedvomno pomembna. "Želim pa si, da bi banka še naprej delovala v prid gospodarstvu in državljanom. To je primarnega pomena," je dodal.
SD: Logična posledica neukrepanja ob novih okoliščinah
V SD so ob današnji odločitvi nadzornikov Slovenskega državnega holdinga (SDH) o prodaji Abanke v prvem odzivu zapisali, da je to "logična posledica neukrepanja ob novih okoliščinah, ki bi jih Slovenija lahko izkoristila za zaščito svojih interesov".
DeSUS: Če bank ne bi prodali, bi komisija zahtevala vračilo državne pomoči
V DeSUS so ob odločitvi nadzornikov SDH o prodaji Abanke in končani privatizaciji NLB kljub preteklemu nasprotovanju prodaji bank spomnili, da bi ob neprodaji bank Evropska komisija zahtevala vračilo državne pomoči. To bi lahko zopet padlo na pleča davkoplačevalcev, kar pa je za DeSUS nesprejemljivo.
Spomnili so, da sta stranka in poslanska skupina DeSUS v prejšnjih mandatih nasprotovali prodaji slovenskih bank, saj bi Slovenija s tem izgubila finančno suverenost. "Zaradi razmer v svetovnem gospodarstvu in bančnem svetu pa sta se obe banki NLB in Abanka, znašli v položaju, ki je od države terjal sprejetje določenih ukrepov za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti bank," so navedli v komentarju.
"Dvomimo, da je bilo prodajo Abanke še možno zaustaviti, saj smo dali zavezo Evropski komisiji, ki bi ob neprodaji Abanke zahtevala vračilo državne pomoči, tako kot v primeru neprodaje NLB," so ob tem še navedli in dodali, da bi bila morebitna dodatna obremenitev davkoplačevalcev nesprejemljiva.
