Krivosodje
Politične stranke so sicer enoglasno obsodile napad na mariborsko sodnico, a je ob tem vendarle treba ugotoviti, da v največji opozicijski stranki SDS že leta namesto izraza pravosodje raje uporabljajo skovanko krivosodje. Pravosodje je po njihovem mnenju prepredeno s klientelizmom in korupcijo. Policijska preiskava bo pokazala, ali za napadom morda stoji kakšen posameznik, ki je prepričan, da mu je sodilo krivosodje, in ne pravosodje.
Kriminalisti in policisti intenzivno iščejo napadalca oziroma napadalce na mariborsko okrožno sodnico Danielo Ružič, ki po nedeljskem napadu hudo poškodovana okreva v mariborskem kliničnem centru. Ružičeva, ki je v sodniške vrste vstopila leta 2005, trenutno dela na gospodarskem oddelku in je v preteklosti obravnavala kar nekaj odmevnih primerov, a je med potencialnimi osumljenci vsak, proti kateremu je v zadnjih letih razsodila.
Preiskava sicer poteka v vse mogoče smeri, tako kriminalisti za zdaj niso izključili niti možnosti, da je napad povezan z zasebnim življenjem sodnice.
Obravnavala milijonske tožbe
Med odmevnejše tožbe, ki jih je v preteklosti obravnavala sodnica Ružičeva, spada tožba Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) proti nekdanji upravi Probanke, v kateri je DUTB od Romane Pajenk, Milane Lah in Vita Verstovška terjala odškodnino v višini 2,7 milijona evrov.
Nekdanja uprava Probanke je s posojilom družbi Medaljon banko oškodovala za dober milijon evrov, zato bi morali Pajenkova, Lahova in Verstovšek v 15 dneh DUTB kot pravni naslednici Probanke plačati okoli 1,5 milijona evrov odškodnine, je po pritožbah na prvi stopnji odločilo mariborsko višje sodišče.
Odločitev sodišča se nanaša na 1,09 milijona evrov posojila Probanke (decembra 2009) družbi Medaljon, ki je bila pomembna lastnica Probanke, prek Profectusa in Zlate monete II pa so bili pomembni lastniki Medaljona in s tem Probanke prav člani njene nekdanje uprave.
Stomilijonski dobički
Ružičeva je razsojala tudi v odškodninskih tožbah podjetja KND in Občine Duplek proti avstrijskemu Verbundu zaradi škode v poplavah Drave leta 2012 ter v gospodarskem sporu med podjetjem Iskra sistemi in mariborsko občino zaradi prekinitve projekta radarji. Čeprav je predsednik uprave Dušan Šešok sprva napovedoval, da bi lahko njihov odškodninski zahtevek znašal neverjetnih 762 milijonov evrov, so v tožbi zahtevali »le« 12,8 milijona evrov, vrednost pogodbe je sicer znašala 30 milijonov evrov. Na koncu sta si vpleteni strani vendarle segli v roko, občina se je s sodno poravnavo konec leta 2016 zavezala, da bo plačala odškodnino sedem milijonov evrov, ki jih bo podjetju izplačala v petih letih.
Protikorupcijska komisija je že spomladi leta 2013 ocenila, da je javno-zasebno partnerstvo med občino in Iskro v nasprotju tako z zakonom o javnem naročanju kot zakonom o javno-zasebnem partnerstvu.
Negativno mnenje o projektu je izreklo tudi računsko sodišče. Ob pregledu projekta je računsko sodišče ugotovilo, da bi glede na število prekrškov med oktobrom 2012 in februarjem 2013, ko so radarji namerili več kot 165.000 prekoračitev hitrosti, podjetje dobilo 12,7 milijona evrov. Ob takšni statistiki bi v desetih letih zaslužili približno 337 milijonov, kar je 1120-odstotni donos glede na vložek.
Pahor med zadnjimi
Na brutalen nedeljski napad na sodnico, ki naj bi imela zlomljeni obe roki in lobanjo, se je že v nedeljo odzval celoten politični vrh razen predsednika države Boruta Pahorja. Namesto da bi Pahor, ki naj bi bil predsednik vseh državljanov, to storil kot prvi, se je odzval šele v ponedeljek. Na napad se sicer ni odzval prek instagrama, temveč ob sprejemu velikega mojstra malteškega viteškega reda Giacoma Dalla Torre del Tempio di Sanguinetta v Ljubljani. »Obsojam napad, skrbi me in pričakujem, da bodo pristojni raziskali in ugotovili, kdo je bil storilec in s kakšnim motivom,« je dejal.
Za primerjavo, Pahor je potreboval približno enako časa, da se je odzval na napad na slovensko sodnico, kot je potreboval časa za odziv na teroristična napada v Španiji avgusta 2017 in v Veliki Britanija dva meseca prej.
Čeprav na spletni strani predsednik republike redno objavlja novice o svojih aktivnostih in včasih tudi o stališčih, obsodbe napada na spletni strani v ponedeljek popoldne še ni bilo. Je pa urad objavil novico, da se je Pahor v nedeljo, torej že po napadu, udeležil jubilejnega tabora pevskih zborov.
