V Sloveniji bi se vsaj glede na podatke o rasti povprečne plače in pomanjkanju delovne sile, ki je posledica polne zaposlenosti, morala cediti med in mleko. Pa se ne. Politiki se sprašujejo, kako je možno, da imamo visoko gospodarsko rast ter vsak mesec manj brezposelnih, ob tem pa še vedno več kot 90 tisoč prejemnikov socialne pomoči. Del odgovora se skriva v dejstvu, da so med prejemniki pomoči tudi zaposleni. Humanitarne organizacije opozarjajo, da je lani kar 45 tisoč otrok živelo pod pragom revščine. Skrb vzbujajoč je podatek, da je kar 30 odstotkov tistih, ki vsak mesec prejmejo do 392,75 evra pomoči, iz starostne skupine od 36 do 50 let, ko bi morali biti najbolj aktivni.
Potrebna je analiza
Kakšni so vzroki takega stanja, politiki bolj ali manj ugibajo. Nekateri, na primer poslanci in poslanke NSi, trdijo, da je socialna pomoč previsoka oziroma je razlika med pomočjo in minimalno plačo premajhna, da bi ljudi spodbujala k zaposlitvi. Na drugi strani pa bi pri Levici socialno pomoč še malce dvignili, vsaj na raven kratkoročnih minimalnih življenjskih stroškov, ki znašajo 442 evrov. Da bi odkrili prave vzroke, zakaj se število prejemnikov socialne pomoči ne zmanjšuje, so poslanci ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti priporočili, naj opravi analizo stanja.
Osebno dopolnilno delo
Medtem ko bodo politiki ugotavljali, ali res 93 tisoč Slovencev potrebuje socialno pomoč, bodo ti poskušali preživeti, kakor vedo in znajo. Tisti, ki ne želijo zgolj sedeti doma in gledati v nebo, se odločijo, da bodo zaslužili z drobnimi deli, varstvom otrok ali nudenjem gospodinjske pomoči. Kot kažejo podatki, je tovrstno osebno dopolnilno delo prek vrednotnic dokaj razširjeno med Slovenci. Namenjeno je sicer vsem, tako zaposlenim, nezaposlenim kot tistim v pokoju, ki si želijo z lastnim delom prislužiti kakšen evro. Vrednotnice zagotavljajo, da jih država zaradi opravljenega dela ne bo preganjala, kot da so delali na črno. Vsak, ki želi do dodatnega zaslužka legalno, lahko prek spletnih strani e-uprave kupi omenjeno vrednotnico za nekaj več kot devet evrov, ki jih država vzame za plačilo pokojninskega zdravstvenega zavarovanja. Tak nakup je treba opraviti vsak mesec. A z občasnim delom lahko posameznik zasluži le do višine treh povprečnih plač oziroma 3278 evrov, kar je znatno manj, kot pa če bi vse leto prejemal socialno pomoč, ki na leto znaša nekaj več kot 4700 evrov.
Izdelki domače obrti
Lani je bilo po podatkih javne uprave prodanih 21.492 vrednotnic, kar pomeni, da se je na ta način v državno blagajno steklo dodatnih 200 tisoč evrov in še nekaj drobiža. Največ, 8288 vplačanih vrednotnic za osebno dopolnilno delo je bilo s področja izdelovanja, popravila in prodaje izdelkov, ki jih je mogoče izdelovati na domu pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih. Sledita pomoč v gospodinjstvu in pomoč pri čiščenju, priljubljene dejavnosti pa so še izdelava in prodaja izdelkov domače obrti, varstvo otrok in občasna pomoč pri kmetijskih delih. Morda pa bi morala država razmisliti in dvigniti znesek, ki ga lahko ljudje zaslužijo z lastnim delom ob minimalnih prispevkih, in jih tako spodbuditi k večji angažiranosti?
