Izvršna sekretarka pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andreja Poje je danes v Ljubljani ponovila, da minimalna plača predstavlja plačilo za delo za poln delovni čas in ni socialni transfer.
V nadaljevanju je spomnila na črne napovedi delodajalcev ob zadnjem velikem, 23-odstotnem, zvišanju minimalne plače v letu 2010. "Vse analize po tistem so pokazale, da so bili strahovi votli," je poudarila. Med drugim ni bilo tako velike izgube delovnih mest, zvišanje je pozitivno vplivalo na produktivnost, izboljšale so se plače bolje plačanih delavcev, okrepila se je domača potrošnja, zmanjšala se je plačna neenakost, je naštela. Priznala je, da se je okrepilo število zaposlenih z minimalno plačo, vendar se je tudi ta delež nato znižal.
"A isti nasprotniki danes strašijo, da bo zaradi dviga minimalne plače in izločitve dodatkov na dostojno raven konec sveta," je dodala. Glede na to, da gre Sloveniji zdaj dobro, je pravi čas za spremembe minimalne plače, je prepričana.
Več možnosti v spopadu
Profesor sociologije na ljubljanski Filozofski fakulteti Gorazd Kovačič je ocenil, da je imela Slovenija med letoma 1992 in 2005 razmeroma uspešen sistem socialnega partnerstva, po tistem pa se je reguliranje plačne politike preselilo na "strankarsko sceno".
Ker je socialno partnerstvo na področju plač že nekaj časa v blokadi, pričakuje burno jesen z ostrimi akcijami na delodajalski strani. Kot je dejal, so možne protestne selitve tovarn, in odpovedi panožnih oz. podjetniških kolektivnih pogodb, ki določajo relativno višino dodatkov.
V tem spopadu je po njegovih besedah več možnosti, in sicer, da bo koalicija popustila pod pritiski delodajalske strani, da bodo sindikati ubranili novelo ali da se bodo napetosti razelektrile s pomočjo socialnega dialoga z dogovorom o centralni formuli za eskalacijo plač.
Pri tem je opozoril na težave, ki se že dogajajo na trgu dela, in sicer izseljevanje delavcev ter razslojevanje delavstva.
Če se delodajalcem ta hip zdi, da lahko sindikate premagajo v zgodbi o zakonu o minimalni plači in da jim ni treba prenoviti socialnega partnerstva, se morajo zavedati, da se dogajajo procesi, ki na daljši rok vodijo v hudo razvojno stagnacijo, v nerazvitost oz. perifernost znotraj evropske družbe, je sklenil.
60 odstotkov povprečne plače
Profesorica delovnega prava na ljubljanski fakulteti za socialno delo Barbara Kresal je spomnila, da je Slovenija dolžna spoštovati evropsko socialno listino. Ta narekuje, da mora minimalna plača v državi dosegati 60 odstotkov povprečne plače.
Če je minimalna plača nižja, pri čemer pa ne sme pasti pod 50 odstotkov povprečne plače, mora država zagotavljati socialne transferje, vzpostavljene zgolj za delavce s temi plačami, tako da lahko ti živijo dostojno življenje.
Nadzor nad spoštovanjem listine je v domeni Evropskega odbora za socialne pravice, ta pa ugotavlja, da je minimalna plača v Sloveniji na ravni okoli 50 odstotkov povprečne plače šele od zadnjega zvišanja leta 2010, pri čemer še vedno ne dosega 60 odstotkov.
Če želimo spoštovati mednarodne standarde, je potrebno postopno zviševanje, da dosežemo 60 odstotkov, je dejala Kresalova. Glavni argument za ohranitev sprejete novele zakona o minimalni plači so ekonomski, socialni, družbeni in kulturni pozitivni učinki, je sklenila.
Ne le v Sloveniji
Predsednica Zveze prijateljev mladine Moste Polje Anita Ogulin je medtem predstavila žalostne zgodbe prejemnikov minimalne plače. Na zvezi vsak dan dobijo 50 do 70 prošenj na pomoč. Ljudje, ki delajo, a ne morejo preživeti, veljajo za lene, je zgrožena.
"Revščina je taka stigma, ljudje se skrivajo ne le pred družbo, ampak tudi sami pred sabo. Otroci z izjemnimi potenciali so v šoli izključeni, otroci, ki si želijo sanjati kot vrstniki, nimajo več sanj," je dejala.
Delodajalce sicer najbolj moti izločitev vseh dodatkov iz minimalne plače naenkrat, je ob robu konference potrdil glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc. Skrbi ga predvsem za slabše stoječa podjetja, ki bi se lahko znašla v velikih težavah.
Med dodatki je kot najbolj problematična izpostavil dodatka za delovno dobo ter poslovno in delovno uspešnost. Nek starejši delavec bo denimo na račun dodatka za delovno dobo po novem prejemal višjo minimalno plačo kot nek mlad delavec, ki se je ravno zaposlil, kar pa ne bo pogojeno z njuno produktivnostjo, je posvaril. Prav zato se moramo kot družba vprašati, "ali je sploh še prav, da se pogovarjamo o minimalni plači kot zakonski kategoriji".
Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Tilen Božič pa je opozoril, da tema minimalne plače ni aktualna le v Sloveniji, temveč tudi v drugih državah, pri čemer v nekaterih beležijo dvomestno rast teh plač.
Po njegovih besedah morajo biti vsi, ki delajo, sposobni preživeti brez socialnih transferjev. Države ne gre graditi na nizkem plačnem modelu, saj to prinaša velika tveganja, je menil. V naslednjo recesijo bi radi prišli z bistveno boljšo strukturo plač, z bolj usposobljeno delovno silo, je še poudaril.
