Vlada Marjana Šarca je sprejela strategijo na področju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne infrastrukture v zvezi z alternativnimi gorivi v prometnem sektorju. Sliši se sicer zelo učeno, gre pa za to, da se do leta 2030 na naših cestah zmanjša število avtomobilov in tovornjakov, traktorjev, ladij in drugih prevoznih sredstev, s katerimi potujejo ali pa potujejo naše vsakodnevne dobrine, kot denimo banane, tulipani in plastične igrače. »Cilj je, da se Slovenija do leta 2030 uveljavi kot zelena država na področju razvoja, raziskav, inovacij in industrije tudi na področju prometa,« so zapisali na vladi in pojasnili, zakaj so poleg strategije že dali zeleno luč za pripravo akcijskega programa. Glede na želje, ideje in cilje vlade in EU je treba motorje na bencin in dizel nadomestiti z motorji na električno energijo, zemeljski plin (SZP – stisnjen zemeljski plin in UZP – utekočinjen zemeljski plin), utekočinjen naftni plin – UNP in biometan, bio goriva, sintetična in parafinska goriva ter vodik (H2).
Izgradnja polnilne infrastrukture
Izvrstno, ni kaj, pri čemer bo treba postoriti veliko, da si bo lahko nekdo, denimo iz Vetrnika na Kozjanskem, lahko privoščil avtomobil na stisnjen zemeljski plin, ali pa kak drug plin, in tu ne gre za vprašanje cene, temveč za vprašanje polnilnic. »Slovenija že izpolnjuje zaveze direktive na področju kopenskega prometa na vseevropskem omrežju TEN-T. Zagotovljeno ima ustrezno polnilno infrastrukturo za električna vozila (glede na število registriranih vozil) in vozila na utekočinjen naftni plin,« pojasnjujejo na vladi, še vedno pa bo treba postaviti polnilnice za stisnjen zemeljski plin in drugo. No, po napovedi vlade nas to čaka že prihodnje leto in tako s tem, na kateri pogon vozi vaše vozilo, ne bo več težav. Vse naj bi bilo dostopno in na voljo. »V regionalnih središčih bo do leta 2020 postavljena celovita mreža polnilne infrastrukture za vsa že aktualna alternativna goriva,« trdijo oblastniki.
Od kod denar?
Ob tem pa se seveda postavi nekaj vprašanj. Koliko bo vse skupaj stalo, da bo tudi nekdo iz Vetrnika na Kozjanskem lahko imel avtomobil na stisnjen zemeljski plin, in kako bo vplivalo na državni proračun dejstvo, da bo pobranih bistveno manj trošarin na račun naftnih derivatov. Že lani se je namreč v proračun steklo 1,5 odstotka manj s področja trošarin na energente. Kje bo država našla denar, ki bo izpadel s področja trošarin, pa še ni jasno.
V Evropi se že ukvarjajo s tem, kje zagotoviti denar za izgradnjo potrebne infrastrukture. Ocenjujejo, da bi bile vse naložbe do leta 2025 vredne okoli 25 milijard evrov. Evropska unija naj bi prispevala okoli 10 odstotkov, okoli 90 odstotkov pa industrija, pojasnjujejo v EU, kako bi lahko vse te naložbe izpeljali. Slovenija bi del denarja torej lahko prejela tudi od EU. Obenem v Evropskem parlamentu poudarjajo, da bi morali imeti projekti infrastrukture za alternativna goriva dostop do nepovratnih sredstev in posojil, »ki jih zagotavljajo instrumenti za povezovanje Evrope, Evropska investicijska banka in naložbeni načrt za Evropo«, ob tem pa opozarjajo, da mora biti v takih primerih denar res porabljen namensko.
