Medtem ko vlada razmišlja, koliko ljudi sploh čaka na zdravniško pomoč, bo vlada ocenila, ali je dodatnih 27 milijonov evrov denarja zmanjšalo čakalne vrste.
Arhiv časopisa Novice Svet24
Trenutno nihče ne ve, koliko ljudi zares čaka na zdravniške storitve
STA
Aleš Šabeder išče rešitve za vse težave v zdravstvu.
Birokrati na ministrstvu za zdravje, Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)in Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so pred zahtevno nalogo: kako ugotoviti, koliko ljudi je v resnici v čakalnih vrstah za zdravnike. Pred tedni je minister postregel s šokantnim podatkom, da se jim zdi, da je v uradnih seznamih 20.000 ljudi bodisi preveč bodisi premalo. Odvisno, s katerega konca gledaš. Glede na izjave, ki jih dajejo birokrati, naj bi bili za zmedo v čakalnih vrstah krivi tudi pacienti, ki se na pregled ali poseg naročijo, nato pa jih ni. Na prvi pogled res neodgovorno ravnanje. In zato vas bodo, kamorkoli se boste te dni naročili na pregled ali poseg, vestno poučili o tem, do kdaj imate možnost od pregleda odstopiti in kakšne so sankcije, če tega, da ste se premislili, ne boste sporočili.
Napotnice na zalogo
Zgodba, ki nam jo je zaupal bralec, pa razkriva enega od vzrokov zmede na področju čakalnih vrst. Kot pravi, je pretekli teden svojega dveinpolletnega sina peljal na zobozdravniški pregled; zobozdravnica je ugotovila, da bo, kot kaže, potreboval ortodonta, a je deček še premajhen, da bi to lahko z gotovostjo trdili. A ker so čakalne dobe, kakršne so, je že danes napisala napotnico in otrok se bo za vsak primer uvrstil v čakalno vrsto, če bo morda potreboval ortodonta čez tri leta. Takšna je namreč čakalna doba: Zdravstveni dom Ljubljana Center – 1238 dni, Zdravstveni dom Domžale – 1216 dni, Zdravstveni dom Celje – 922 dni, Zdravstveni dom Kamnik – 1251 dni, Zdravstveni dom Ormož – 1073 dni ... Koliko ljudi je v teh čakalnih vrstah zgolj za vsak primer, ne ve nihče.
profimedia
Otroci na ortodonta čakajo več kot tri leta.
Redno, hitro, nujno
Zgodba drugega starša govori o tem, kako deluje rangiranje pacientov glede na označeni status na napotnici: redno, hitro ali nujno. Na otroškem otorinolaringološkem (ORL) oddelku ene izmed slovenskih bolnišnic so se starši ob viziti pogovorili z zdravnico, ki je operirala njihove otroke. Tri deklice, stare med pet in šest let, vse tri z enako diagnozo. Ena je prišla na poseg z napotnico s statusom redno, druga s statusom hitro, tretja nujno. Prva je na poseg čakala več kot leto, druga nekaj mesecev, tretjo so sprejeli že en mesec po prvem pregledu. Glede na to, kar je po operaciji povedala zdravnica, je bilo stanje najbolj kritično pri deklici, ki je imela napotnico s statusom redno in je čakala najdlje.
Več denarja, več posegov
Opisana primera kažeta na le dve slabosti trenutnega sistema naročanja na posege in preglede pri zdravnikih. Dejstvo je, da ljudje v pravičnost sistema ne verjamejo več in iščejo obvode. Država je lani z izrednim ukrepom, ko je zdravstvenim zavodom namenila dodaten denar, dokazala, da se da čakalne vrste skrajšati, če se želi. Sistem je trenutno tak, da ZZZS pove, koliko posegov in pregledov bo plačal, in toliko jih zdravniki opravijo. Če presežejo te kvote, bolnišnice ustvarjajo izgubo. Vlada je lani za področja, kjer so čakalne dobe najbolj kritične, namenila dodatnih 8,8 milijona evrov, s katerimi naj bi zagotovili 4705 dodatnih operacij in preiskav v letu 2018. Ta teden bo vlada obravnavala poročilo, ki bo pokazalo, kako uspešen je bil program. V dokumentu, ki so ga pripravili na ministrstvu za zdravje, je zapisano, da je bilo opravljenih 3950 storitev oziroma 84 odstotkov načrtovanih storitev.
Številke, ki bodejo v oči
Na ministrstvu za zdravje so napisali, da so z učinki programa zadovoljni. Torej več denarja, manjše čakalne vrste. A nekatere številke iz poročila vseeno bodejo v oči. Tako so v Splošni bolnišnici Novo mesto izvedli le 71 odstotkov načrtovanih dodatnih storitev, v Splošni bolnišnici Jesenice pa le 51 odstotkov. Čeprav je bil denar na voljo, so ga bolnišnice na nekaterih področjih slabo izkoristile. Tako so na področju ORL-operacij opravili le 67 odstotkov dodatnih načrtovanih operacij. Najslabše so se odrezali na ljubljanski ORL-kliniki, kjer od načrtovanih dodatnih 58 operacij niso opravili niti ene. V Murski Soboti bi morali opraviti 23 dodatnih operacij na ožilju, a niso izvedli niti ene. V Novem mestu so načrtovali dodatne operacije kil, ožilja in stopal, izvedli niso niti ene. Zakaj je tako, v poročilu, ki ga bo ta teden videl tudi predsednik vlade, ni zapisano, upamo pa, da bo ministra povprašal, kje se je zalomilo.
STA
