Dodatka za delovno aktivnost po predlogu sprememb zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki ga je marca predstavilo ministrstvo za delo, ne bo več. Dodatek je bil sprejet leta 2012 zaradi gospodarske krize in nizke višine denarne socialne pomoči, ki je tedaj znašala 230 evrov. V skladu z veljavno ureditvijo je namenjen spodbujanju k delu ali ohranjanju motivacije za delo in je tako del denarne socialne pomoči.
Osebe, ki ga prejemajo zdaj, so med drugim zaposleni, osebe, ki opravljajo samostojno dejavnost, in vključeni v ukrepe aktivne politike zaposlovanja s ciljem, da se zaposlijo. Prav tako ga prejemajo tisti, ki so sklenili pisni dogovor o prostovoljskem delu po zakonu, ki ureja prostovoljstvo, ter vključeni v zaposlitveno rehabilitacijo.
Številne nevladne organizacije opozarjajo, da bo ukinitev dodatka imela številne negativne posledice. "Prepričani smo, da bi vsaka ukinitev tega dodatka brez sočasne nove primerljive rešitve za skupino dolgotrajno brezposelnih in zaradi bolezni oviranih oseb, ki jim pomagamo in ki nimajo možnosti vključevanja v druge javne programe ter aktivacijo, pomenila bistveno poslabšanje njihovega socialnega stanja," sta že aprila ministrstvo opozorili Slovenska karitas in Rdeči križ Slovenije.
Nevladniki ministrstvo pozivajo, da še enkrat premisli svoje namere. "Ne razumemo, kako naj bi novela izboljševala socialno zaščito, ko pa je ministrstvo samo izračunalo, da naj bi v slabši ekonomski položaj postavila več kot 7600 družin in 8000 otrok. Ne razumemo niti, kako naj bi pomagala pri hitrejši delovni aktivaciji prejemnikov denarne socialne pomoči. Ministrstvo očitno misli, da so vsi revni ljudje tudi leni. In “pozablja”, da dodatek prejemajo ravno tisti, ki so se kljub svoji težki situaciji vseeno aktivirali in ki torej več kot očitno niso leni," je v pozivu zapisalo več kot 50 civilnodružbenih organizacij.
Nevladniki sicer ugotavljajo, da dodatek za delovno aktivnost pomaga predvsem tistim, ki so se v stiski znašli zaradi šibkih ali razpadlih socialnih mrež. "Že v kolikor uporabniki pridobijo eno od pomembnih socialnih opor, se manj pogostokrat obračajo po pomoč. Vključitev v program prostovoljstva z dodatkom za aktivacijo je po naši dosedanjih izkušnjah zelo dobra vstopna točka, na katerih se je sploh možno približati ljudem, jih motivirati, da bi pričeli drugače gledati na svoje težave, ter jih reševati z novim pogumom in metodami, na katere do sedaj brez pomoči še niso pomislili," poudarjajo na Sloveniski karitas in pri Rdečem križu. "Za tiste, ki so še zmožni pridobiti delo, in jih je pri nas vključenih zelo malo, je prostovoljski program le prehodna možnost, da nekaj dobrega naredijo zase in družbo. Za tiste, ki so težje zaposljivi, pa vidimo dobre rezultate v vključenosti v socialno in družbeno skupnost, boljši samozavesti ter v dviganju občutka pripadnosti do solidarnega in dobrodelnega ravnanja."
Široka mreža nevladnih organizacij zato na vlado apelira, da zavrne ukinitev dodatka za delovno aktivnost. "Če smo 16.1 milijona evrov, kolikor znaša letni strošek za državni proračun, zmogli leta 2014, jih moramo tudi v bistveno boljših gospodarskih razmerah v 2019," še poudarja več kot 50 organizacij, podpisnic apela.
Dodatek je sicer trenutno odvisen od obsega ur delovne aktivnosti in lahko znaša 51, 102 ali 200 evrov, odvisno od cenzusa družine in delovnih ur, ki jih prejemnik socialne pomoči opravi. Med prejemniki 102 evrov pa so tisti, ki svoje delo opravljajo po pisnem dogovoru o prostovoljstvu, kar pogosto uporabljajo tudi nevladne organizacije.
