Desnosredinska EPP naj bi po prvih ocenah dobila 173 od 751 sedežev v Evropskem parlamentu in tako ostala najmočnejša politična skupina, a dobila naj bi 44 sedežev manj, kot jih ima sedaj. Na drugo mesto naj bi se znova uvrstili socialdemokrati (S&D) s 147 sedeži, kar je prav tako padec v primerjavi s sedanjim stanjem, ko jih imajo 40 več.
- V Nemčiji odlično Zeleni, v Avstriji ljudska stranka izboljšala rezultat, v Franciji Le Penova pred Macronom
- Prvi rezultati že kapljajo, sredinske stranke utrpele izgube
Vodja politične skupine S&D Udo Bullmann je ponovno poudaril, da EPP nima več moči za vodenje, in se zavzel za oblikovanje napredne večine, zavezništva za reformo, z vodilnim kandidatom socialdemokratov Fransom Timmermansom kot predsednikom Evropske komisije.
Na tretje mesto naj bi se prebili liberalci (Alde) s 102 sedežema, kar je 34 več, kot jih imajo sedaj. Liberalci so sedaj na četrtem mestu, nov izid pa že vključuje tudi rezultat stranke francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Vodja politične skupine liberalcev Guy Verhofstadt je poudaril, da bodo liberalci očitno najbolj izboljšali svoj rezultat v primerjavi z letom 2014 in bodo tako igrali ključno vlogo v nadaljnjih pogovorih, saj EPP in socialdemokrati prvič ne bodo imeli večine.
O imenih in vodilnih položajih Verhofstadt, ki naj bi se potegoval za položaj predsednika Evropskega parlamenta, ni želel govoriti, češ da je prioriteta vsebina. Zavzel pa se je za čim širšo večino pri imenovanju novega predsednika Evropske komisije.
Zeleni val
Precej boljši izid kot pred petimi leti se obeta Zelenim, ki jim prve ocene napovedujejo 71 sedežev, kar je za 19 sedežev več, kot jih imajo sedaj. S tem bi se uvrstili na četrto mesto. Vodilna kandidatka zelenih Ska Keller je poudarila, da je zeleni val zajel vso Evropo in da je to mandat za spremembe: za podnebno zaščito, socialno Evropo in demokracijo. Glede podpore pri imenovanjih na vodilne položaje ni bila zelo jasna in konkretna.
Prav tako pa se znatno boljši rezultat napoveduje skrajno desni koaliciji, Evropi narodov in svobode (ENF), ki naj bi dobila 57 sedežev, kar je 20 več, kot jih ima sedaj. Krepi se tudi evroskeptična skupina Evropa svobode in neposredne demokracije (EFDD), ki naj bi dobila 17 sedežev več, kot jih ima sedaj, in sicer 58.
Prav tako 58 sedežev naj bi dobili zmerno evroskeptični Evropski konservativci in reformisti (ECR), kar pa je zanje precejšen padec v primerjavi s sedanjim položajem, in sicer za 18 sedežev. Podpredsednik skupine ECR Hans-Olaf Henkel je izrazil veselje, da se desni skrajneži niso odrezali tako dobro, kot se je pričakovalo, in poudaril, da njihova skupina v svoje vrste ne bo sprejemala desnih skrajnežev, da bi se tako okrepila.
Stranke madžarskega premierja Viktorja Orbana Fidesz Henkel ne šteje med desne skrajneže. Odločitev o tem, ali se bodo pridružili ECR, prepušča njim. Predstavnik ECR je še izpostavil "katastrofalen rezultat" vodilnega kandidata EPP Manfreda Webra v Nemčiji in poudaril, da sistem spitzenkandidatov ni dobra ideja. Sicer pa je Henkel pozval, naj se stori vse za to, da bi Velika Britanija ostala v EU. Bistvo zmerno evroskeptične ECR so sicer torijci, tako da bi brexit to skupino močno prizadel.
Slabši rezultat, in sicer za deset sedežev, napovedujejo prve ocene tudi evropski levici (GUE/NGL), ki naj bi imela v novem parlamentarnem mandatu 42 poslancev.
Rezultat so glede na sedanji položaj torej izboljšali liberalci, zeleni ter skrajna desnica in evroskeptiki. Poslabšali pa sta ga dve najmočnejši proevropski sili, zmerni evroskeptiki in levica. Prvi zanesljivi camembert - projekcijo sedežev v Evropskem parlamentu, ki bo temeljil na začasnih uradnih izidih iz 18 članic ter ocenah ali volilnih namerah iz preostalih, naj bi v Bruslju objavili okoli 23.15.
