Zlatko Zagorc mora poravnati 15 tisoč evrov vreden premoženjskopravni zahtevek oškodovank – Lenartove mame in sestre. »Verjemite mi, to bolečino čutim v sebi od prvega dne, ne pretvarjam se. Naredil sem grozno stvar in z vami sem čutil vašo bolečino,« je v čustveni zaključni besedi s solzami v očeh ječal Zlatko Zagorc, ki je tokrat priznal krivdo za prometno nesrečo, v kateri je leta 2013 v Novem mestu, nekaj metrov pred svojim domom, umrl 18-letni voznik skuterja Lenart Krevs. Ker je Zagorc del kazni že prestal – na prvem sojenju, ki se je končalo leta 2016, je bil obsojen na šest let zapora, a je vrhovno sodišče leto in pol po začetku prestajanja zaporne kazni sodbo razveljavilo –, ga zdaj čaka še dve leti in pol zaporne kazni. Kot določa sporazum s tožilstvom, bo lahko v tem času delal in prebival na domu, konce tedna in dela proste dni pa bo moral preživeti na odprtem oddelku zaporov na Dobu.
Zob za zob ali...
Da je sporazum o priznanju krivde možen, sta Zagorc in njegov zagovornik Dejan Rituper nakazala že na predobravnavnem naroku 26. aprila, nakar ju je višji državni tožilec Bojan Avbar povabil na pogajanja in 10. maja sta obe strani dosegli dogovor. Ta je sprva predvideval, da bi Zagorc čas do polovice določene kazni, torej pol leta, prestal v zaporu ob koncu tedna, preostali dve leti pa bi odslužil s 1460 urami dela v splošno korist, a je sodišče ugotovilo, da slovenska zakonodaja ne omogoča izvršitve kazni na dva načina.
Kot je v zaključni besedi poudaril tožilec Avbar, je Zagorc storil težko kaznivo dejanje z nepopravljivimi posledicami, kazen zanj pa je delno že odslužil, ko je leto in pol preživel na zaprtem oddelku zaporov na Dobu. Kot olajševalne okoliščine, ki so vplivale na višino kazni, je omenil družinske in druge osebne okoliščine obtoženca, relativno oddaljenost kaznivega dejanja, od katerega je minilo že šest let, in dejstvo, da je Zagorc krivdo priznal ter brez ugovorov pristal tudi na premoženjskopravni zahtevek sorodnic žrtve.
Iskreno opravičilo
Odvetnik oškodovank Jože Oberstar je povedal, da sta oškodovanki v sporazum privolili s cmokom v grlu in da pričakuje, da se bo Zagorc za svoje dejanje opravičil ter ga iskreno obžaloval. Zagorc je ob koncu sojenja prebral pismo. »Zdaj bom spregovoril iskreno in iz srca. Sem človek, ki ga je strah pokazati čustva. Ko mi je hudo, reagiram drugače, kot bi si želel, drugače, kot pričakujejo drugi, drugače, kot bi moral.« Čeprav se mu je glas lomil, se je Zagorc svojcem žrtve opravičil: »Spoštovana Lenartova mama, oče in sestra, ki danes nista tukaj, vem, da nobena moja beseda ali poteza ne more omiliti bolečine, ki sem vam jo povzročil. A verjemite, zavedam se tega, kar sem naredil, in svoje dejanje globoko obžalujem. Bili so trenutki, ko sem izgubil voljo, moj greh je res velik, moje dejanje pa skrajno neodgovorno in nespametno. Imeti na vesti mlado življenje je nekaj najhujšega.«
Morda bo zdaj lažje
Čeprav se je na trenutke zdelo, da pisma ne bo zmogel prebrati do konca, je skrušeni Zagorc zdržal: »Zagotavljam vam, da v mojem življenju ne bo več nepremišljenih dejanj. Svoje življenje bom posvetil ozaveščanju, kaj pomeni sesti vinjen za volan. Obljubim, da se bom vsak dan trudil biti boljši človek. Oprostite mi, družina Krevs, oprosti mi, Lenart, oprosti mi, mama. Upam, da boste zdaj našli svoj mir in da bom tudi jaz enkrat našel svojega.« »Če bi se tako opravičilo zgodilo pred šestimi leti, bi bilo morda lažje. Rada bi mu oprostila, da bi bilo tudi meni potem lažje. Doslej nisem mogla živeti s tem, kar je naredil, zato ker se je obnašal, kot se je,« je povedala mama pokojnega Lenarta, Karmen Krevs.
