Čeprav vodilni kandidati za evropske poslance vsi po vrsti poudarjajo pomembnost nedeljskih volitev v Evropski parlament, predvolilna kampanja, ki se izteče jutri opolnoči, mineva mirno. Po oceni Alema Maksutija z Inštituta za politični management je razlog v tem, da je rezultat bolj ali manj znan.
Reuters
evropski parlament
Bobo
Parola »ni važno, kakšen je, važno, da je naš« je po oceni Alema Maksutija žal resnična.
Do zaključka uradne 30-dnevne predvolilne kampanje za četrte volitve v Evropski parlament v Sloveniji sta le še dva dneva, svetovalec za politično komuniciranje Alem Maksuti z Inštituta za politični management pa jo označuje za klasično.
»Mirna je v smislu, da se politični nasprotniki ne napadajo in ne gredo negativne kampanje, ker je rezultat volitev v veliki meri vnaprej determiniran,« je ocenil Maksuti. To je po njegovem mnenju razlog, da kandidati in stranke nimajo potrebe po poudarjanju polarizacije s svojimi konkurenti.
»To, kar šteje na teh volitvah, je mobilizacija že prepričanih volivcev (podpornikov, članov in simpatizerjev stranke), zato se kandidati primarno osredotočajo na nagovarjanje svojega občinstva,« je dejal Maksuti.
Glede vsebine soočenj, v ospredju katerih sta bili vprašanji migracij in odnosov s sosednjo Hrvaško, Maksuti meni, da sploh ni jasno, kaj so teme Evropske unije. Tako migracije kot tudi odnosi s Hrvaško sta namreč tudi nacionalni oziroma za Slovenijo kot državo pomembni temi. »Na splošno v vseh kampanjah pogrešam več razprave in stališč o tem, v kakšni družbi želimo živeti. To je posledica erozije temeljnih vrednot v družbi. V družbi, v kateri je politika postala oder za netalentirane,« je povedal svetovalec za politično komuniciranje.
Kandidati za evropske poslance in drugi politiki že nekaj časa opozarjajo, da je Evropska unija preveč odtujena od ljudi. Evropska komisija je pred volitvami zagnala obsežno kampanjo za čim večjo udeležbo na volitvah. Je torej predvolilna kampanja prispevala k boljšemu informiranju državljanov o delovanju in postopkih odločanja v Evropski uniji?
»Državljani, v našem primeru Slovenci, ne vedo veliko niti o delovanju nacionalnih institucij. Na žalost je ta problem veliko bolj kompleksen in ni odvisen le od politične ponudbe, to je strank in kandidatov,« je opozoril Maksuti. Težave so po njegovem povezane tudi z dejstvom, da mladi ne berejo časopisov in knjig ter se ukvarjajo z instantnimi rešitvami in aplikacijami, cilj pa jim je hiter zaslužek in individualna popularnost. »To so vrednote, ki se promovirajo kot dominantne. Nizka udeležba, nezanimanje za politiko in priložnost elite, da manipulira z ljudmi, so latentna posledica delovanja naše civilizacije in ideologije, ki je dominantna v regionalnem združenju, imenovanem EU, in širše po celotni zahodni hemisferi.«
Pri udeležbi ne bo sprememb
Kljub vsem prizadevanjem tako kandidatov za poslance kot tudi evropskih institucij za dvig volilne udeležbe, pa pričakuje nizko udeležbo. »Vse, kar bo nad 25 odstotkov, bo že uspeh,« meni strokovnjak. Na zadnjih evropskih volitvah leta 2014 se je na volišča podalo 24,55 odstotka volilnih upravičencev.
Bobo
