Božič je ob robu današnjega posveta Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Domino učinek zakona o minimalni plači izpostavil, da se podatki delodajalcev o posledicah lani sprejete novele zakona o minimalni plači razlikujejo od izračunov, ki jih imajo na ministrstvu.
Prav zato je predstavnike delodajalcev povabil, naj se v čim krajšem času oglasijo na ministrstvu, kjer bodo skupaj pogledali, kateri ukrepi bi bili primerni za omilitev morebitnih negativnih učinkov. Opozorila intenzivno spremljajo, je poudaril.
Na vprašanje, ali ministrstvo dopušča ponovne spremembe zakona o minimalni plači, je odgovoril, da to težko komentira. "Rečem lahko le, da ministrstvo trenutno ne pripravlja kakšnih sprememb. Naše stališče je, da mora nekdo, ki dela poln delovni čas, 40 ur na teden, s svojo plačo preživeti, ne da bi moral pri tem posegati še po socialnih transferjih, kar je praksa sedaj," je dodal.
Lansko sprejetje novele zakona o minimalni plači je bilo nepremišljeno in bo najbolj prizadelo ranljive posameznike, ki bodo težje našli delo, podjetja in panoge. Posledice bodo občutili tudi ostali, saj se bodo podražili živila, vrtci, domovi za ostarele, meni generalna direktorica GZS Sonja Šmuc. Višanje minimalne plače naj bi namreč imela za posledico višjo brezposelnost, upočasnjeno rast ostalih plač, spremembo sistema nagrajevanja in celo več kriminala.
Sindikati pod nobenim pogojem za spreminjanje zakona o minimalni plači
Sindikati pod nobenim pogojem ne bodo pristali na spreminjanje novele zakona o minimalni plači ali na odlaganje njene uveljavitve v prihodnost, je ob robu posveta GZS poudarila izvršna sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andreja Poje. Opozorila delodajalcev o usodnih posledicah je ocenila za preveč drastična. "Treba je upoštevati, da gre za plačilo za opravljeno delo za polni delovni čas," je poudarila.
V povezavi z opozorili delodajalcev in ekonomistov, da bodo višje minimalne plače povzročile izgubo delovnih mest, je dejala, da te izjave temeljijo na analizah iz preteklosti in da danes realnih podatkov, ki bi nakazovali tak razplet, ni. "Menimo, da tako drastičnih učinkov ne bo, da so še rezerve. Vedno pa se najdejo podjetja, ki niso zmožna plačevanja minimalnih standardov," je šedejala in spomnila na podatek, da je nominalno zvišanje minimalne plače za 23 odstotkov, izvedeno leta 2010, prineslo izgubo 26.000 delovnih mest. "Danes, devet let po tem, pa imamo eno najvišjih gospodarskih rasti, najnižjo stopnjo brezposelnosti, delodajalci se soočajo z velikimi težavami, kje pridobiti kadre," je bila optimistična.
Lani sprejeta novela zakona je minimalno plačo z okoli 638 evrov neto letos zvišala na 667 evrov, leta 2020 pa na 700 evrov neto. Poleg tega ureja časovnico izločitve dodatkov iz minimalne plače - dodatki bodo iz minimalne plače izločeni s 1. januarjem 2020 - ter formulo za njen izračun, po kateri je minimalna plača omejena tako navzgor kot navzdol oz. najmanj 20 in največ 40 odstotkov nad preračunanimi minimalnimi življenjskimi stroški.
