Generalna direktorica slovenske policije Tatjana Bobnar je zato že odpotovala v Rim k direktorju italijanske policije Francu Gabrielliju, da se dogovorita o podrobnostih sodelovanja.
Cerar je Milanesiju predlagal ta ukrep, da bi »bolj učinkovito preprečevali nezakonite prehode meje«. In tu je po mnenju mnogih v nasprotju s samim sabo. Cerar je ob razkritju pobude, ki se že usklajuje med državama, poudaril, da je notranji nadzor schengenske meje za Slovenijo nesprejemljiv, ker »ubija duh schengna, evropsko povezljivost, notranji trg in štiri svoboščine«. Zato si je po Cerarjevem mnenju treba prizadevati, da se vprašanj nelegalnih migracij in varnosti države lotevajo skupaj, da notranji nadzor schengenskih držav ne bo potreben. Čeprav sam predlaga prav to – nadzor notranje meje schengenskega prostora v sodelovanju z drugo državo. V konkretnem primeru z Italijo. Cerar ob tem pojasni, da želi s predlogom Italijanom jasno pokazati, da želi krepiti zaupanje.
Poglejmo še enkrat: Cerar želi, da se na slovensko-italijanski meji, ki je notranja meja schengenskega prostora, izvaja nadzor, obenem pa je notranji nadzor zanj in za vlado nesprejemljiv. Meja bi se nadzorovala skupaj z Italijo. Po drugi strani je Cerar kritičen do Avstrijcev, ki že tri leta opravljajo nadzor na slovensko-avstrijski meji, ker Slovenija ne nadzoruje dovolj učinkovito svoje južne meje in so migranti čez južno mejo prek Slovenije prihajali v Avstrijo.
Norost brez primere
Nekdanji dolgoletni zunanji minister Dimitrij Rupel ocenjuje, da je Cerarjev predlog nerazumljiv. Ne zgolj to. Prepričan je, da je predlog, o katerem se Italija in Slovenija že usklajujeta, norost. »Pobuda ministra Mira Cerarja, da bi Italijani in Slovenci skupaj patruljirali ob slovensko-italijanski meji, me je začudila in me skrbi. Ne vem, ali naj jo razumem kot predlog, da bi med staro in Novo Gorico spet postavili mejo, ob kateri bi stražarile skupine slovenskih in italijanskih policistov ali nemara vojakov. V vsakem primeru gre za predlog, ki je v nasprotju s položajem Slovenije v schengenskem območju, in za reprizo neodgovornega vedenja slovenske vlade v času velikega migrantskega vala leta 2015,« pojasni Rupel in dodaja: »Tolažim se z mislijo, da je Cerar nemara mislil italijansko pomoč pri varovanju slovensko-hrvaške (schengenske) meje ali slovensko-italijansko sodelovanje v okviru Frontexa. Zunanjo mejo Evrope morajo seveda varovati oziroma za njeno varovanje prispevati vse članice EU.«
Nadzor notranje meje schengna
No, tu lahko takoj povemo, da Cerar nikakor ni mislil, da bi z Italijani nadzirali zunanjo schengensko mejo, se pravi slovensko-hrvaško. Cerar je celo prepričan, da na južni meji slovenski policisti ne potrebujejo nobene pomoči in da ni potrebe po kakršnihkoli skupnih patruljah. Večina ilegalnih migrantov, ki pride v Italijo ali Avstrijo, pa gre čez Slovenijo prek južne meje, torej bi bilo bolj smiselno tudi z drugimi državami skupaj nadzirati južno mejo. Zunanjo mejo schengenskega območja, kjer je notranji nadzor mej odpravljen. Tudi Slovenija je članica tega območja in je torej ta Cerarjeva poteza oziroma predlog res nerazumljiv. Rupel glede Cerarjevega predloga dodaja: »Minister Cerar bi se moral zamisliti, kaj bi skupno patruljiranje na slovensko-italijanski meji pomenilo za prebivalstvo Slovenije in za odnose med državama. Komaj smo se znebili notranjih meja, že bi jih spet postavljali in ob njih patruljirali?«
Cerar Slovenijo spravil iz schengna
Da je Cerar Slovenijo sam spravil iz schengenskega prostora, meni tudi nekdanji dolgoletni diplomat Borut Trekman, ki trdi, da Cerar s to potezo negira schengenski sporazum in postavi mejo med Italijo in Slovenijo kot zunanjo mejo schengna, se pravi, da je Cerar Slovenijo iz evropskega prostora, kjer ni notranjih mej, izvzel. Po Trekmanu dobivamo situacijo, v kateri je bila Slovenija pred vstopom v schengenski prostor. Ob tem dodaja, da bo meja z Italijo zdaj odlično varovana, migrantov iz Slovenije ne bodo imeli več, kar pa ne pomeni, da jih v naši državi ne bo več, saj bodo prek južne meje še naprej prihajali. »To, kar je naredil Cerar, je zelo nenavadno in ne morem si misliti, da je to naredil sam, da je to njegova lastna ideja, brez nekih interesov v ozadju. Če pa je to njegova lastna poteza, bi ga bilo treba dati v prisilni jopič, ker je nor,« poudari Trekman.
Tako Rupel kot Trekman sta začudena nad Cerarjevim predlogom tudi zaradi Cerarjevega negativnega stališča do avstrijskega nadzora slovensko-avstrijske meje. »Ne vem, kako lahko Slovenija odklanja avstrijsko kontrolo na slovensko-avstrijski meji, če sprejema – ali celo spodbuja – kontrolo na slovensko-italijanski meji,« pravi Rupel. Trekman pa je prepričan, da bodo Avstrijci ob tem dejali: »Kaj protestirajo pri nas, če pa Italijanom sami dovolijo isto.«
