V facebook skupini, ki je namenjena izmenjavi dela in izkušenj z delodajalci, se je pred dnevi pojavil zanimiv zapis, ki opozarja na konfuzno ureditev na področju minimalnih plač. Ena izmed uporabnic je namreč zapisala: »Sicer prejemam minimalno plačo, a ob 140 evrih doplačila. Pred časom sem dobila nagrado za uspešno izveden projekt v višini 140 evrov bruto oziroma 98,33 evra neto. A ko sem na račun dobila nakazilo, sem spet prejela le minimalno plačo, zmanjšalo se je le doplačilo do minimalne plače. Sramota!«
Primerov ogromno
Razburjenje so z razočarano delavko delili številni uporabniki facebooka, ki so v podobnem položaju. Oglasila se je tudi gospa, ki dela prek agencije: »Jaz delam prek agencije in imam izhodiščno plačo 595 evrov bruto, torej v resnici delam za 350 evrov neto. Tudi ko mi prištejejo vse dodatke, delovno uspešnost, malico, na koncu prejmem le 670 evrov.« »Najbolj svinjsko od vsega je, da se dodatek na delovno dobo, ki naj bi ga dobil zaposleni in je vsako leto za 0,5 odstotka višji, enostavno všteje v minimalca. To predvsem starejše delavce prikrajša za več kot deset odstotkov plače,« je še eden od zapisov, ki kaže na tegobe ljudi, ki zasedajo najslabše plačana delovna mesta.
Spremembe z novim letom
Težave, ki jih opisujejo ogorčeni delavci, izhajajo iz dejstva, da so izhodiščne plače najnižjih tarifnih razredov precej nižje od zakonsko določene minimalne plače. To pomeni, da imajo delavci v pogodbi napisano nižjo plačo, a zaradi zakonskih določil dobijo na račun minimalno plačo. V kolikor so upravičeni do dodatkov, le ti krijejo razliko med izhodiščno in minimalno plačo. Pred časom je sicer prišlo do manjših sprememb in se zdaj v minimalno plačo ne štejejo dodatki za nočno, nedeljsko in praznično delo, še vedno pa se vključujejo minulo delo, delovna uspešnost, dodatek za deljen in izmenski delovni čas ... S prvim januarjem 2020, ko bo začela veljati novela zakona o minimalni plači, pa se bo spremenilo tudi to in iz minimalne plače bodo izločeni tudi dodatki, plačilo za delovno uspešnost ter plačilo za poslovno uspešnost. Hkrati se bo minimalna plača povišala na 940 evrov bruto oziroma 700 evrov neto.
Kdo plača razliko?
Razlike med izhodiščno in minimalno plačo na slovenskem trgu dela povzročajo veliko zmedo, saj delavci v resnici ne vedo, koliko imajo plače, kakšna je osnova za njihove prispevke, od kakšne osnove se jim bo odmerjala pokojnina ... Najbolj opazna dilema, ki se vedno znova izpostavi v debatah o izhodiščnih plačah, je, kdo je plačnik doplačila, torej razlike med izhodiščno in minimalno plačo. Odgovor je: delodajalec.
Mnogi se seveda sprašujejo, v čem je potem smisel izhodiščnih plač. Delodajalci, ki se že leta upirajo izenačenju izhodiščne in minimalne plače, odgovarjajo, da bi se z ukinitvijo izhodiščnih plač podrl ves plačni sistem. Opozarjajo na domino učinek zakona o minimalnih plačah, saj se bodo zaradi višjih minimalnih plač zvišale tudi ostale plače. Gospodarska zbornica Slovenije bo naslednji teden organizirala celo posvet, na katerem bodo različni strokovnjaki razpravljali o posledicah popolne uveljavitve zakona o minimalni plači. Zagotovo bodo spregovorili o tem, da se z zvišanjem minimalne plače nevarno zmanjšuje vrzel med minimalno in povprečno plačo, da se plače višajo hitreje kot produktivnost ter da bo naše gospodarstvo zaradi višjih minimalnih plač manj konkurenčno kot gospodarstva nam bližnjih držav.
