Bankomati, so nekje zapisali, gredo po poti telefonskih govorilnic. Vse manj jih je in nazadnje bodo povsem izginili. Kot govorilnice. Ker jih ne bomo več potrebovali, saj postajamo brezgotovinska družba. Bankovci in kovanci bodo samo še v muzejih, mi bomo namreč plačevali s karticami, telefoni, bitcoini, morda celo s čipi, vsajenimi pod kožo. Nekateri se te prihodnosti veselijo, veliko pa je takih, ki imajo pomisleke. In raje ne bi. A zdi se, da se drvenja proti brezgotovinski prihodnosti ne da ustaviti.
V nedavni kolumni publicistka Slavenka Drakulić poroča o zelo brezgotovinskem dnevu na Švedskem, ko najprej ni imela prave kartice za avtobus, z gotovino ji pa niso dovolili plačati, potem je optimistično vkorakala v prazno bančno poslovalnico z upanjem, kaj vse bo lahko tam opravila, pa so ji povedali, da tam opravljajo samo elektronsko bančništvo in da bo morala drugam. In ne, ni še konec, potem je šla v lekarno in ni mogla plačati zdravila, ki ga je želela, ker pri sebi ni imela kreditne kartice, gotovine pa niso jemali, tako kot v vse več švedskih trgovinah in lokalih.
V dirki proti brezgotovinski družbi Švedska vodi, na to pot je z odločnimi koraki stopila že pred časom, za prihod na cilj pa je določila leto 2023. Hecna stvar, leta 1661 je bila Švedska prva v Evropi, ki je uvedla plačevanje z bankovci, zdaj pa bo prva, ki bo (leta 2021) uvedla lastno digitalno valuto in do marca 2023 povsem ukinila plačevanje z gotovino. Švedi, prvi brezgotovinski narod. Od prvega do zadnjega bankovca v samo 362 letih.
Druge države z enim očesom škilijo proti Švedski, drugo pa – ene bolj, druge manj odločno – usmerjajo proti istemu cilju. Pač, zdi se, da življenje brez gotovine čaka nas vse. In da ne moremo narediti prav veliko – ali pa sploh nič –, da bi ga preprečili.
Prislonite roko
Švedska se v prihodnost brez gotovine seveda ni podala brezglavo, kje pa, s hladnim nordijskim premislekom so načrtovali vsak korak. Kreditno kartico izdajo že otroku, ki je dopolnil sedem let. Generacija, ki se rojeva zdaj, gotovine sploh ne bo nikoli poznala, bankovce in kovance bodo lahko videli samo na fotografijah. Bržkone digitalnih.
Leta 2012 je šest največjih švedskih bank stopilo skupaj, rezultat je bila mobilna aplikacija Swish, ki omogoča zelo preprosto elektronsko plačevanje. Švedi so Swish radostno posvojili, danes jih aplikacijo uporablja že več kot polovica. Samo trinajst odstotkov ljudi se še vedno trmasto oklepa gotovine. Javnega prevoza na Švedskem že več let ne morete plačati z gotovino (hej, v Ljubljani tudi ne, že leta in leta in leta!, očitno smo Švedom tik za petami). V vse več trgovinah se pojavlja napis »Ne sprejemamo gotovine«. Številni Švedi, predvsem mladi, pri sebi sploh ne nosijo gotovine. Saj je ne potrebujejo, še na tržnicah imajo vsi prodajalci čitalnike kartic. Letos se poskusno začenja projekt digitalne valute, do leta 2023 pa bo e-Krona uvedena po vsej deželi. Že zdaj je 85 odstotkov vseh finančnih transakcij digitalnih. Ljudje plačujejo s karticami, vse pogosteje tudi z mobilnimi telefoni ali s pametno uro, menda pa si je že nekaj tisoč Švedov dalo v roko vsaditi čip. Ti za plačevanje torej ne potrebujejo niti kartice niti telefona, gotovine pa sploh ne.
Mi ne ropamo, mi hekamo!
Brezgotovinska družba ima nedvomno svoje prednosti. Tista, ki jo najpogosteje navajajo, je to, da bo pristrigla perutke kriminalu, elektronsko plačevanje namreč omogoča sledljivost, torej bo manj izogibanja davkom, manj pranja denarja, manj korupcije, manj podpiranja terorizma in nič bančnih ropov, ker v bankah ne bo več gotovine. Da se kriminal res hrani z gotovino, kaže kanadska izkušnja: ko so lanskega oktobra uzakonili rekreacijsko konopljo, je število bankovcev v obtoku drastično upadlo. Kupci nelegalne travice so potrebovali gotovino, kupci legalizirane konoplje pa lahko uporabljajo kartice in telefone. Nelegalna mamila in orožje se pa še vedno kupujejo z gotovino.
Enako gotovo je seveda tudi to, da bodo tisti, ki jim manjka gen za poštenost, našli način, kako obiti ovire, saj so vedno korak pred zakonom. Če ne bodo ropali, bodo pa hekali. Na primer. In če bodo hoteli naročiti umor, ga ne bodo mogli plačati z gotovino, še vedno pa jim ostane plačilo v bitcoinih. Povečalo se bo število kraj identitete, kraj informacij in goljufivih transakcij.
Brezgotovinsko poslovanje je cenejše od gotovinskega, denarja ni treba kovati in tiskati, ni ga treba skladiščiti, ni treba najemati varnostnikov, da ga branijo pred nepridipravi. Tudi plačevanje na potovanjih bo postalo preprostejše, nič več se ne bo treba ozirati za menjalnicami in preračunavati, kaj se najbolj splača.
Kot hudič križa
Kako bo morebitna ukinitev gotovine vplivala na doslej povsem nedokumentirano nabiranje darov v cerkvah in na poslovanje slovenskih zobozdravnikov – oboji se POS-terminalov branijo kot hudič križa –, si ne upa nihče napovedati.
Samo pravimo.
Ampak v urejeni vrsti
Ampak. In tole ni samo en ampak, tole je cel kup ogorčenih ampakov, ki se disciplinirano postavljajo v vrsto. Tudi nasprotniki brezgotovinskega plačevanja imajo namreč veliko pomislekov. Eden glavnih je tale: oko Velikega brata se bo še bolj zavrtalo v našo zasebnost, država bo o nas vedela še veliko več. Že pred dvema letoma se je psihiater dr. Zoran Milivojević prav v Zarji z Juretom Aleksičem pogovarjal o svojih pomislekih glede brezgotovinske družbe: »To bi bil nepovraten korak v totalitarno ureditev države, in to tiste vrste, v kateri se sistem nadzora zaleze v vse pore posameznikovega življenja. V družbi brez gotovine bi Veliki brat o nas vedel skoraj vse, kar je mogoče vedeti: katere časopise beremo, katere knjige naročamo, katera zdravila jemljemo, ali in kako pogosto obiskujemo psihiatra, kaj natančno smo si privoščili v erotični trgovini, kje smo v trenutku vsakega nakupa bili … Da se razumemo: elektronski denar je povsem v redu, celo super stvar …, dokler seveda imam kot posameznik izbiro, da lahko poslujem tudi z gotovino! Če pa ima državni aparat pregled nad celotno paleto posameznikovih transakcij, bo o njem vedel tako rekoč vse. Kar pomeni, da bodo tožilci, policisti in drugi deli sistema tudi prekleto dobro obveščeni o njegovih šibkih točkah. Državljani se bodo zavedali, da jih sistem v celoti nadzoruje, zato se bodo še kako potrudili, da bodo ostali 'zunaj radarja'. In tako bodo postali zelo preplašeni in poslušni državljani.« Milivojevićeve zle slutnje se deloma že uresničujejo na Kitajskem, kjer v – za zdaj še – poskusnem projektu državljanom tudi na podlagi spletnih nakupov dodeljujejo plus in minus točke, ki vplivajo na to, koliko ugodnosti so deležni.
Obstaja tudi nevarnost zlorabe podatkov, saj se informacije o tem, kaj kupujete, lahko pojavijo na nepričakovanih mestih. Hekerji so roparji elektronskega sveta, informacije pa prodajno blago. Recimo takole, vam podatek, da ste plačali povsem neškodljiv šopek rož, lahko škoduje, če zanj izve vaša žena, ki teh rož ni dobila?
Nepopisne težave lahko povzročijo tudi tehnične napake ali izpad električnega omrežja. Ja, denar bo na vašem računu, ampak vi ne boste mogli do njega. Kar utegne biti zelo pomembno, kadar morate nujno nekaj plačati, pa ne morete do svojega denarja. Izpraznjena telefonska baterija je že lahko razlog za težave, če plačujete s telefonom. Velika nevihta, snežni metež, žled – karkoli, kar lahko poškoduje daljnovode, in že ste lahko več dni brez dostopa do denarja. Še kave si ne boste mogli plačati. In tudi šparovčka ne boste mogli razbiti ali uporabiti skrivnega fonda v nogavici, saj gotovine preprosto ne bo več. Še en pomislek je to, da imate pri kartičnem plačevanju manj nadzora nad tem, koliko zapravite. Ljudi, ki jih je strah, da bo ukinitev gotovine zanje pomenila, da bodo zapravili več, kot so nameravali, ni malo. Ne nepomemben je tudi pomislek, da vam bodo banke lahko zaračunavale negativne obresti, da boste torej morali plačevati za to, da denar hranite v banki, namesto da bi dobivali obresti. Kadar se je to v preteklosti dogajalo, so ljudje svoje prihranke dvignili in umaknili pod domačo žimnico. Ampak kako daš pod žimnico elektronski denar?
Potegnite zavoro
In potem je še en zares pomemben ampak, ki si zasluži svoje poglavje: ampak kaj bo z ljudmi, ki ne poslujejo brezgotovinsko, z revnimi, ki nimajo bančnega računa, s starimi, ki ne obvladajo novih tehnologij? Ne govorimo o peščici ljudi, Britanci so takih našteli za sedemnajst odstotkov, osem milijonov in pol. Tudi pri njih bankomati – letos stari komaj 52 let – izginjajo, skoraj 500 na mesec jih potihem izgine v noč. V zadnjih treh desetletjih so zaprli dve tretjini vseh bančnih poslovalnic.
In zato nekateri svarijo, da je treba potegniti zavoro. Nekdanja finančna ombudsmanka Natalie Ceeney je pripravila srhljivo poročiloAccess to Cash Review(Poročilo o dostopu do gotovine), ki svari pred tem, da bi »kot mesečniki« zatavali v brezgotovinsko družbo. V poročilu poziva vlado, naj zagotovi način, da bo gotovina še vedno na voljo tistim, ki jo potrebujejo, in pripravi »garancijo za dostop do gotovine«. Tudi organizacije in podjetja, ki zagotavljajo nujno potrebne storitve, bi morali omogočati plačevanje z gotovino, meni.
Previdni so tudi Američani. Marca letos je Philadelphia postala prvo veliko ameriško mesto, ki od vseh trgovcev zahteva – ne prosi,zahteva– da sprejemajo tudi gotovino. Odredba stopi v veljavo 1. julija letos. Zavoro skušajo potegniti tudi v New Yorku, kjer se mestni svetniki potegujejo za prepoved izključno brezgotovinskega plačevanja v trgovinah. Brezgotovinsko plačevanje namreč ni družbeno nevtralno, pravijo. Morda se tako zdi, a v resnici ni, saj diskriminira tiste, ki nimajo bančnega računa, torej revne, kar v veliki večini primerov pomeni temnopolte. Še nekaj ameriških mest in zveznih držav se pripravlja, da bo sledilo zgledu Philadelphie.
Naj pride, ampak počasi
Tudi Švedi še niso vsega do konca domislili – Centralna banka je pozvala druge banke, naj poskrbijo, da bodo ljudje še vedno prišli do gotovine, če želijo (to pomeni predvsem starejše od 65 let, ljudi v odročnih krajih in priseljence), dokler se vlada ne domisli, kako jim pomagati. Toda vzdrževanje infrastrukture – torej bančnih podružnic in bankomatov – za dostop do denarja postaja vse dražje, to pa pomeni tudi, da bo vedno hitreje izginjalo. Pohoda brezgotovinske prihodnosti se ne da ustaviti. Treba pa je poskrbeti, da življenje brez gotovine ne pride prehitro, preden se ljudje nanj dodobra ne pripravijo.
V koraku s tehnologijo
V slovenskih cerkvah v preddverju praviloma ne boste opazili bankomatov – tu ga je domača Cerkev blago polomila, menimo –, v ameriških evangeličanskih cerkvah pa bankomat v preddverju ni nobena redkost. Prva dva je leta 2005 v svoji cerkvi v Augusti v Georgii dal postaviti neki podjeten pastor, kmalu je naročil še tretjega, ker so donacije visoko, zares visoko poskočile. V prvem letu je nabral 100.000 dolarjev, v drugem več kot še enkrat toliko, verniki so se pa navadili, da so v pušico slovesno vtaknili potrdilo o nakazilu denarja.
Novi tehnologiji so se prilagodili tudi nekateri brezdomci: Guardian je lani poročal o prodajalcu časopisa Big Issue – britanske različice Kraljev ulice –, ki se je naveličal izgovorov mimoidočih, češ, žal mi je, kolega, samo kartico imam pri sebi, pa je šel in si nabavil čitalnik kartic. Prodaja je poskočila.
V korak s časom gre tudi neka britanska dobrodelna organizacija, ki je v Bristolu na nakupovalno ulico postavila dve »donatorski postaji«. Darovalci samo prislonijo kartico in donirajo. In je dobro dejanje za danes opravljeno. Zdaj naberejo več denarja, kot so ga prej.
Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja.
