Vlada bo dala Luki denar v sklopu dopolnitve Programa razvoja pristanišča za mednarodni promet v Kopru za obdobje 2016–2020. Aktualni program je bil sprejet, kot je razvidno pred tremi leti, že lani pa ga je Cerarjeva vlada dopolnila, »ker so se spremenile razmere na trgu«, so takrat pojasnjevali Cerarjevi. Spremenjen program je bil po mnenju prejšnje vlade osnova za začetek izvajanja določenih naložb, kot denimo gradnje novih vhodov v luko, ureditev kamionskega terminala in priveza za potrebe Slovenske vojske.
Cerar menil, da bo Luka sama krila stroške naložb
»Naložbe v razvoj pristaniške infrastrukture sicer obsegajo investicije v obstoječe predmete pristaniške infrastrukture zaradi njihovega izboljšanja, rekonstrukcije ali povečanja zmogljivosti in izgradnjo oziroma izdelavo novih predmetov pristaniške infrastrukture. Investicije pa izvede koncesionar Luka Koper na svoj račun, zato neposrednih posledic za proračun ni,« so lani trdili v Cerarjevi vladi. Da, vse naložbe bi po njihovem mnenju morala financirati in uresničiti Luka Koper sama kot koncesionar. Koncesijo so dobili leta 2008 za 35 let. S prihodom vlade Marjana Šarca se je kljub velikemu dobičku Luke lani to spremenilo, saj predvidenih naložb, ki izhajajo še iz Cerarjeve vlade, ne bo v celoti financirala Luka sama, ampak ji bo pri tem pomagala država, se pravi posledice za proračun bodo.
Kljub dobičku pomoč države
Celotna skupina Luka Koper je lani ustvarila 226 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je sedem odstotkov več kot predlani. Čisti dobiček so povečali za 71 odstotkov na 60 milijonov evrov. Ladijski pretovor je bil največji v zgodovini pristanišča, 24 milijonov ton, kar je tri odstotke več kot predlani. Povečal se je tudi pretovor kontejnerjev v primerjavi s predlanskim letom za osem odstotkov, in sicer na 988.000 TEU, v Luko je prišlo tudi dva odstotka več avtomobilov, saj je pretovor zrasel na 754.000 vozil. Lani je Luka Koper povečala pretovor pri vseh blagovnih skupinah razen tekočih tovorov.
Vlada financira garderobe in stranišča
Zanimivo pa je, da je skupina za naložbe lani kljub velikemu dobičku namenila 56 odstotkov manj kot predlani oziroma kar 16 milijonov evrov manj. Res pa je tudi, da so povečali število zaposlenih in to za 12 odstotkov na 1241.
Milijonska finančna injekcija Šarčeve vlade je povezana prav s povečanjem števila zaposlenih, kot izhaja iz vladnega gradiva. »Luka Koper, d. d., potrebuje dodatne garderobe za novo zaposlene delavce,« so zapisali v vladnem gradivu. Ja, garderobe in stranišča.
Poglejmo torej, za kaj vse bo Luka Koper porabila 1,708.000 evrov, ki ji jih je Šarčeva vlada odobrila iz proračuna. Največ denarja, kar 808.000 evrov, bo šlo za postavitev »večjega števila bivalnih in sanitarnih kontejnerskih enot na območju pristanišča z namenom ureditve začasnih garderob in drugih ustreznih delovnih pogojev za potrebe zaposlenih v operativi«. Tako pojasnjuje vlada Marjana Šarca. Za ureditev garderob v skladišču Delanglade bo šlo 550.000 evrov. S tem denarjem bodo rekonstruirali ter spremenili namembnost obstoječih skladišč v garderobe in prostore za zaposlene v operativi. Davkoplačevalci bodo 200.000 evrov plačali za postavitev kontejnerskih enot v skladišču, kjer bodo delavnice za vzdrževalce. V te prostore je predvidena preselitev celotne vzdrževalne dejavnosti terminala za sipke tovore. Delavnice bi bile v umeščene v halo, kot rečeno v obliki kontejnerskih enot. Za jekleno nadstrešnico s sanitarijami za potrebe nadzora nad deloviščem ob progi za žerjave in železniških tirih na kontejnerskem terminalu pa bo šlo 150.000 evrov davkoplačevalskega denarja.
Ob tem moramo povedati še to, da strokovne podlage za dopolnitev programa za razvoj pristanišča pripravi Luka Koper sama, program pa potem odobri in po možnosti iz proračuna financira vlada, tudi garderobe in stranišča.
Luka Koper je imela lani rekordno leto. Povečala je namreč pretovarjanje vseh blagovnih skupin razen tekočin.
