Po podatkih Lovske zveze Slovenije v naši državi vsako leto evidentirajo več sto pokosov srnjadi, realna številka pa je od uradne statistike gotovo še višja.
V drugi polovici tega in v prvi polovici prihodnjega meseca srne polegajo svoje mladiče in jih, medtem ko iščejo hrano, pustijo same na travniku. Lovci in gozdarji opozarjajo, da »najdeni« mladiči pomoči praviloma ne potrebujejo, in kmetovalce pozivajo k previdni košnji. Na mariborski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) so pojasnili: »Ker imajo mladiči varovalno barvo ter zelo slab in neizrazit vonj/duh, jih njihovi sovražniki, kot so lisice in potepuški psi, zelo težko odkrijejo. Iz podobnega vzroka pa jih težko odkrijemo tudi mi.« V visoki travi jih je pri veliki delovni hitrosti traktorja ali kosilnice še težje odkriti. Mladiči zaradi močnega nagona pritajitve pred neznanim tudi ne bežijo … Lovci tako vsako leto na travnikih, navadno v bližini gozdov, beležijo velike izgube srnjadi.
Stara živalska vrsta
Na ZGS so razložili, da so srne razvojno zelo stara živalska vrsta, ki si je skozi tisočletja izoblikovala lastnosti, ki so ji omogočile preživetje: »Spremembe teh lastnosti so potekale zelo počasi, skoraj neopazno. Ob današnjem tempu vsesplošnega razvoja, to velja še posebno za posege v naravo in uporabo mehanizacije, pa srnjad v svoji prilagodljivosti že zaostaja. V tem kratkem času se ni prilagodila tako, da bi se lahko izognila nevarnostim, ki jih prinaša strojna košnja.«
Pomagajo si s strašili
Nekateri kmetje poskušajo izgube srnjadi preprečiti tako, da kak dan ali dva pred načrtovano košnjo na travnik postavijo strašilo. V tem primeru imajo srne dovolj časa, da iz strahu pred neznanim mladiče prestavijo. V ZGS so priporočili, da travo pred košnjo pregledamo in kosimo od sredine navzven (v krogih oziroma spiralah): »Košnja od roba travnika proti sredini je najbolj nevarna, ker lahko pri košnji zadnje vrste naletimo na mladiče, ki so se lahko skrili samo še tja.« V Lovski zvezi Slovenije so dodali še, da lahko del živalskega tkiva v pokošeni travi krmo tudi uniči.
Ko majhna srnica odraste v velikega srnjaka …
Zgodi se tudi, da ljudje mladiče srn, misleč, da so ti zapuščeni, povsem dobronamerno vzamejo v oskrbo. V Zvezi lovskih družin Ptuj - Ormož so povedali, da lahko v takšnih primerih ukrepa celo policija: »V ujetništvu zadržana srnjad se odvzame in preda lovski družini, ki zanjo poskrbi. Srna namreč svojega mladiča, dokler je še majhen, pušča samega, dobro skritega v naravi. Zaradi njegove varnosti k njemu prihaja samo, da ga nahrani. To obdobje traja tako dolgo, dokler mladič ni sposoben bežati pred nevarnostmi skupaj z mamo srno.« Dodali so, da je mladiča, ki so ga ljudje vzeli k sebi, zelo težko vrniti v naravo: »Sploh če je že bil v stiku z ljudmi, saj ga mama srna zaradi vonja več ne sprejme.« Opozorili so še, da je zadrževanje prostoživečih živali iz narave v domačem ujetništvu prepovedano: »Obenem je lahko tudi neprijetno ali celo nevarno, ko na primer majhna srnica odraste v velikega srnjaka s koničastim rogovjem, ki zaradi navajenosti na človekovo bližino razvije napadalno vedenje.«
Srnam nevarni tudi psi
V Zvezi lovskih družin Ptuj - Ormož so opozorili tudi na problematiko psov: »Lovci vsako leto obveščamo in informiramo lokalne prebivalce glede košnje in (ne)pobiranja mladičev, prepovedi kurjenja travišč in podobno. Prevečkrat pa se še vedno najdejo neodgovorni ali nepoučeni lastniki psov, ki svojim živalim omogočajo prosto gibanje v naravi brez nadzora, kar povzroča vznemirjanje ali preganjanje divjadi, tudi srnjadi. Problematika je ponekod še bolj pereča zaradi številnih žičnih ograj (zaščita sadovnjakov in vinogradov, ograje ob mejah ...), saj se srnjad, ki zaradi specifičnosti vida ob begu ne zazna žične mreže, mnogokrat zaleti v ograjo in postane lahek plen psov.« Če lovci ugotovijo, da psi preganjajo, napadajo oziroma pokončajo srnjad ali drugo divjad, to prijavijo veterinarski inšpekciji. »Če pes divjad pokonča, lahko lovska družina od lastnika psa terja tudi povrnitev škode,« so razložili v ptujsko-ormoški zvezi lovskih družin. Opomnili so še, da je prosto gibanje psov v naravi brez prisotnosti lastnika ali daleč od njega prepovedano oziroma kaznivo tudi zaradi stekline.
