Ljubljanska nadškofija je s prvim majem uvedla vstopnino v cerkev svetega Miklavža. Odločitev je marsikoga presenetila, a dejstvo je, da je zaradi trum turistov, ki stolno cerkev obiskujejo dnevno, uvedba vstopnine v višini skromnih dveh evrov skoraj nujna. Kot so nam sporočili z ljubljanske nadškofije, bodo z zbranim denarjem poskušali pokriti stroške čiščenja, varovanja in osebja, ki skrbi za to, da so vrata cerkve za turiste odprta ves čas. »V stolnico iz leta v leto prihaja vse več turistov, kar zahteva tudi stalno varovanje (15 ur na dan vse dni v letu brez izjeme), dnevno čiščenje in redno vzdrževanje, z rednimi nabirkami vernikov pa lahko pokrivamo zgolj tekoče stroške elektrike, ogrevanja in mežnarjenja.«, so pojasnili v tiskovnem uradu ljubljanske nadškofije.
Odprite še ostale cerkve
Nič napačnega v tej odločitvi ne vidijo turistični vodniki. Opozarjajo celo, da bi bili veseli, če bi podoben režim kot v stolnici uvedli še v kateri izmed cerkva, ki si jih turisti lahko danes ogledajo, razen ob skopo določenih terminih, zgolj od zunaj. V ljubljanski nadškofiji sicer trdijo, da si v Ljubljani obiskovalci in turisti lahko ogledajo notranjost vseh cerkva. A ob tem dodajajo, da zgolj v času, ko so odprte. Tako je na primer cerkev Svete Trojice, ki je bolj znana kot Uršulinska cerkev, odprta le med 10. in 12. uro ter med 17. uro in 18.45, v tem času pa v cerkvi obenem izvajajo tudi bogoslužje, zaradi česar so turistični ogledi neprimerni. Tako si lahko le malo ljudi ogleda Veliki oltar iz raznobarvnega afriškega marmorja, ki ga je v letih 1730 do 1740 izklesal Francesco Robba, stranski oltar, ki je znan po nazivu Ecce homo in ga je izdelal Henrik M. Löhr, ter velike slike Marija s svetniki, Sv. Ludvik Toulouški in Sv. Bonaventura, ki jih je naslikal Jacopo Palma mlajši.
Skrito bogastvo
Bolj ali manj je za turiste zaprta cerkev svetega Jakoba na Levstikovem trgu, ki je po številu in kvaliteti kamnitih baročnih oltarjev in kipov nedvomno najrazkošnejša cerkev v Ljubljani. V njej je deset impozantnih kamnitih baročnih oltarjev, ki jih krasijo izjemni kamniti kipi, delo italijanskih kiparjev, med katerimi je najbolj izpostavljen Francesco Robba. Ogled mojstrovin je mogoč samo v času, ko je v cerkvi bogoslužje, ali pa po predhodnem dogovoru z župnikom. Naključni turisti lahko občudujejo le zunanjost cerkve. Turistični vodiči ob naštetih izpostavljajo tudi cerkev svetega Florijana na Gornjem trgu in Plečnikovo cerkev svetega Mihaela na Barju. Slednja sodi med arhitekturno najbolj zanimive cerkve v Sloveniji, vendar so turistični ogledi mogoči le v soboto in nedeljo dopoldne, drugače pa se je treba za ogled naročiti vsaj dvajset dni pred prihodom.
Razlog?
Da bi bila vrata sakralnih objektov ves čas odprta, je skoraj nemogoče pričakovati. V preteklosti se je že izkazalo, da prost dostop hitro izkoristijo nepridipravi in odnesejo vse, kar se odnesti da. Poleg tega je treba umetnine zaščiti ter poskrbeti, da se za turisti pospravi. Vse to terja tako denar kot ljudi. Uvajanje vstopnin je ena od rešitev, sodelovanje med cerkvijo in državnimi ustanovami, zadolženimi za razvoj turizma, pa bi turistom omogočilo lažji dostop do našega kulturnega bogastva.
