Vlagatelji zahteve za oceno ustavnosti menijo, da gre pri noveli zakona, ki ureja kazenski postopek, za številna vprašanja, ki se dotikajo uporabe prikritih preiskovalnih ukrepov in ukrepov pridobivanja ter nadzora podatkov o prometu, za hud ter nesorazmeren poseg v zasebnost. Vložili so zahtevo za oceno ustavnosti tretjega in sedmega odstavka 148. člena ter člena 149 b in c, 156. člena in drugega stavka prvega odstavka 216. člena zakona o kazenskem postopku.
Spremenjeni tretji odstavek 148. člena po navedbah vlade olajšuje možnosti vabljenja na policijo zaradi zbiranja obvestil ali zaslišanja. Vabljenje je tako zdaj možno tudi neposredno ustno, po telefonu ali po elektronski poti. Sedmi odstavek omenjenega člena pa bolj natančno ureja možnost pritožbe pri državnem tožilcu tistega, ki ga policija vabi na zbiranje obvestil ali zaslišanje. Pri tem je kot novost dodatno določeno, da na obvestilo tožilca pritožniku o tem, kaj je ukrenil po pritožbi, nista mogoča pritožba ali upravni spor.
DZ je sicer novelo zakona konec marca vladno novelo sprejel s 46 glasovi za in 33 proti. Novela poleg omenjenega med drugim celovito ureja položaj žrtev kaznivih dejanj in uvaja možnost uporabe IMSI lovilcev. V SDS, NSi in Levici so že v razpravi v DZ opozorili na možno ustavno spornost nekaterih določb.
Spremenjen 149 b in c člen med drugim na novo urejata režim pridobivanja prometnih podatkov od telekomunikacijskih operaterjev za potrebe kazenskega postopka. Med drugim določata, da lahko preiskovalni sodnik operaterju naloži posredovanje podatkov tudi zgolj ustno, torej brez pisne odredbe, če obstaja nevarnost, da bi bila zaradi odlašanja ogrožena življenje ali zdravje ljudi.
Z novelo spremenjeni 156. člen pa ureja način, na katerega organi pregona pridobivajo podatke od bank in hranilnic o imetnikih računov in prometu na njih ter za katere podatke potrebujejo sodno odredbe in za katere ne.
Kot so v SDS pojasnili v sporočilu za javnost, spremenjena tretji in sedmi odstavek 148. člena zmanjšujeta jasnost ureditve, preostali členi pa večajo intenzivnost poseganja v komunikacijsko zasebnost. Nejasna je tudi uporaba ukrepa pridobivanja podatkov v prometu v zvezi s komunikacijo osumljenca in nekaterih drugih oseb, pravijo.
Izpostavljajo tudi dopolnitev prvega odstavka 216. člena zakona, ki dopušča hišno preiskavo tudi v primeru, če oseba, katere stanovanje se preiskuje, ali njen zastopnik, nista dosegljiva, s tem pa gre po njihovi oceni za izničenje ustavno določene pravice nedotakljivosti stanovanja in varstva pravic zasebnosti. Če bi ureditev, kot je bila sprejeta z novelo, obveljala, bi lahko bili po njihovem mnenju kaj hitro soočeni s številnimi hišnimi preiskavami, ki so v nasprotju z ustavno zagotovljeno nedotakljivostjo stanovanja.
Predlagatelji zahteve za oceno ustavnosti menijo, da je zakon v omenjenih delih protiustaven, saj da krši 2., 8., 14., 15., 22., 23., 35., 36. in 153. člen ustave. Gre med drugim za določbe, ki vsakomur zagotavljajo enake pravice in svoboščine ter njihovo varstvo, tudi sodno, pravico do zasebnosti in nedotakljivost stanovanja.
Ustavnemu sodišču tako predlagajo, naj do svoje končne odločitve o ustavnosti izpodbijanih določb novele zakona v celoti zadrži njegovo izvrševanje, omenjena določila razveljavi ter vladi in DZ naloži uskladitev z ustavo v roku dveh mesecev.
Ustavnemu sodišču predlagajo, da zahtevo za oceno ustavnosti obravnava absolutno prednostno.
Nedopustni posegi v zasebnost
Iz Levice so sporočili, da vseskozi nasprotujejo "povečevanju represije in omogočanju masovnega nadzora nad posamezniki". Spornim spremembam zakona o kazenskem postopku so zato nasprotovali že v minulem mandatu in tako jim tudi danes. Novela namreč po njihovi oceni prinaša številne nedopustne posege v zasebnost, niža standarde in omogoča pretiran nadzor nad posamezniki.
Poleg tega je stroka po njihovih navedbah večkrat opozorila, da so predlagane rešitve nejasne, pomanjkljive in protiustavne. Koalicija pa je, kot pravijo v Levici, pod pretvezo implementacije direktive o zaščiti žrtev kaznivih dejanj zakon sprejela s pomočjo SNS. K zahtevi za presojo ustavnosti so prispevali svoje podpise tudi zato, ker slednja vsebuje očitke, ki so jih ves čas izpostavljali tudi v Levici, in se nanaša na določbe, katerih črtanje so predlagali z dopolnili.
"Ker obsojamo ter nasprotujemo političnim pritiskom in spodkopavanju sodne veje oblasti, pa naj ta prihaja iz desnice ali sredine, je zahteva za presojo ustavnosti edina primerna in utemeljena možnost. Ustavna presoja je namreč zadnji instrument, ki ga imajo poslanke in poslanci za preprečitev uvedbe ustavno spornih zakonov," so še spomnili v Levici.
