Mlada starša Tjaša in Gregor sta najbolj srečna, ko pestujeta svoje štiri mesece stare trojčke Hano Loti, Lano Nio in Nika. Od rojstva so se že privadili novih izzivov, ki jih seveda ob trojčkih nikoli ne zmanjka.
Začelo se je pred enajstimi leti. Ko je danes 28-letna Tjaša s svojo družbo prispela v enega novomeških lokalov, kjer je bil s svojimi prijatelji tudi danes 30-letni Gregor. Za skupno mizo ga je hitro opazila. »Takoj mi je bil všeč in kolegico sem spraševala, kdo je. Izmenjala sva nekaj pogledov in nekaj besed, ko pa sem zapustila mizo in se kasneje vrnila, pa so se vsi tako presedli, da je bil prostor le ob njem. In začela sva se pogovarjati,« pripoved ob hranjenju Nika začne Tjaša. Gregor medtem pripravlja hrano za Hano Loti in se pošali: »Že takrat sva izbrala imena!«
Tudi če bi to držalo, bi težko predvidela, da bosta potrebovala dve imeni več. Ker življenje piše svoje zgodbe in tudi v njunem primeru jo je, pa ne vedno povsem rožnato. Za skupno življenje sta se odločila pred štirimi leti in pol in se nekaj časa trudila zanositi, v postopek umetne oploditve pa zakorakala tri leta kasneje. V prvo je bilo neuspešno, v drugo pa se je začelo do konca napeto poglavje življenja, a s srečnim koncem.
»Test nosečnosti sem naredila nekaj dni prej, kot bi morala, pa je bila čisto rahlo vidna črtica za plus oziroma pozitiven izid. Naslednji dan je bil spet plus, že rahlo močnejši. No, tedaj sva že vedela, da nama je uspelo,« pove mlada mamica, ki tudi kot medicinska sestra tisti hip nikakor ni mogla vedeti, kaj ju dejansko še čaka.
DVOJČKA? SUPER!
»Ker prvič ni uspelo, sva se v drugo odločila, da vstavijo dva zarodka, da povečava možnost. In tudi dvojčkov bi bila vesela,« nadaljuje očka. »Potem je bil potrditveni ultrazvok, a se je bolj slabo videlo, da naj bi bila dva.« Ob teh spominih se oba smejita, Gregor že hrani Hano Loti, medtem ko je Nik mamici v naročju sit zadremal, Lana Nia pa radovedno opazuje novinarko s fotoaparatom. Na naslednjem pregledu je Tjaša izvedela, da ginekologinja vidi dve posteljici, odpravila sta se na dopust in po vrnitvi je na pregledu nuhalne svetline zdravnica povedala, da dveh otročičkov ne vidi.
»Najprej sva razočarano pomislila, da enega ni več, kar je v tej fazi precej pogosto. Nato pa naju je, milo rečeno, presenetila z novico, da je še eden več,« razkrije Gregor in se spet pošali, kako sta med vožnjo domov sklenila, da ne gresta na noben pregled več, da ne bodo našli še kakšnega. »Meni je šlo in na smeh in na jok, kar zategovalo mi je obraz, sploh nisem vedela, kaj se dogaja,« se spominja Tjaša, Gregor pa je bil navdušen nad dejstvom, da bo to nekaj posebnega in trojno zabavnega. Tjaša je bila previdnejša: »Vedela sem, da v takih primerih običajno naredijo redukcijo oziroma dva otroka odstranijo. Punčki sta enojajčni dvojčici in bi imeli slabše možnosti, da bo vse v redu. On je bil sam in naj bi imel boljše možnosti.«
POSLUŠALA SRCE
In prav to, s še precej bolj grozljivimi možnimi posledicami, jima je v nadaljevanju govorila stroka. »Govorili so, da sva mlada in imava še čas in naj se sprva mogoče raje odločiva za tistega z najboljšo prognozo. Ker bi bili v primeru, da bi se rodili zelo zgodaj, lahko vsi trije duševno ali telesno prizadeti,« je povedal on in medtem poslal nemalo poljubov že speči deklici ob steklenički. Medtem je Nika v maminem naročju zamenjala lačna sestrica, na vprašanje, od kod pogum kljubovati vsem tem opozorilom, pa ona odgovori: »Za ta postopek se res nisem mogla odločiti in rekla sva si, da naj bo, kot je pač namenjeno. Spomnim se, da sem dva dni samo jokala.« Gregor prikima in prizna: »Tudi ne dobiš zagotovila, da če dva odstranijo, da tretjega ne poškodujejo. In četudi bi bilo vse dobro, ko bi potem tistega enega gledala, bi si govorila, da bi lahko imeli še dva zraven. To je bila zagotovo najtežja odločitev v življenju.«
»Zdaj seveda lažje rečeva, da sva naredila pravilno potezo,« je iskren Gregor, Tjaša pa se še spominja: »Nekaj v zvezi s tem, koliko pregledov je bilo za nama, tedensko se je izmenjevala Ljubljana oziroma ambulanta za rizično nosečnost in pregledi v ZD Novo mesto. In res sem hvaležna sestram in zdravnikom, ki so vodili mojo nosečnost, mi namenjali pozitivne spodbude. Na vsakem pregledu je bilo potem vse super in nosečnost je potekala brez kakršnihkoli težav.« Ob pripovedovanju pa si izmenjujeta tri male kepice, ki so imele ta dan izjemen apetit.
