»Zadnje desetletje smo se ukvarjali z reševanjem krize, kar je povzročilo, da so revni postali še revnejši in bogati še bogatejši. Čas je, da se na prvo mesto postavi ljudi.« To so besede Violete Tomič ob vložitvi njene kandidature za evropske volitve. Besede, ki jih je v preteklosti ponavljala tudi pred parlamentarnimi volitvami v Sloveniji in še vmes, tudi ko je že bila poslanka v slovenskem parlamentu. V evropski levici so nad Tomičevo navdušeni. Gabriele Zimmer, vodja skupine levih strank GUE/NGL v Evropskem parlamentu, je ob vložitvi kandidatne liste Levice dejala: »Če hočemo, da Evropska unija postane skupen in socialen projekt, moramo iti na volitve. V Evropskem parlamentu potrebujemo predstavnike progresivnih sil, tudi iz držav evropske periferije.«
Evropski levičarji prepričani, da je Tomičeva as v rokavu
Šef evropske levice in predsednik nemške Die Linke, Gregor Gysi, je ob kandidaturi Tomičeve povedal, da predstavlja velik korak za »vse majhne države vzhodne Evrope, ki so se spopadale s težavami v procesu tranzicije«. Poudaril pa je še, da so kandidati evropskih skrajno levih strank simbol sporočila, ki ga želijo poslati Evropejcem: »Ne sprejemamo rasti razlik med posameznimi skupinami ljudi. Socialna vprašanja so ključ politike našega časa.«
Nekdaj najvidnejši evropski skrajni levičar kritičen
Ob tem je treba dodati še mnenje Janisa Varufakisa, nekdanjega grškega finančnega ministra iz prav tako skrajno leve grške stranke Siriza, ki jo vodi grški premier Aleksis Cipras. Varufakis, ki je bil nekakšen simbol skrajno leve politike in prototip skrajnega levičarja, ki se je povzpel na oblast, je glede strank skrajne levice v Evropi povedal, da je njihova politika tako mlačna, da jim vsak dan vse več volivcev obrne hrbet. Varufakis se bo s svojo skrajno levo stranko na evropskih volitvah boril proti strankam evropske skrajne levice, tudi naši.
Evropski volivci nastopa Tomičeve niso nagradili
Mnenja glede naše kandidatke, ki bi po prepričanju evropske levice morala oziroma lahko posegla celo po položaju predsednika Evropske komisije, so torej deljena. Niso pa bila deljena pri evropskih volivcih, ki so spremljali soočenje vodilnih kandidatov političnih strank EU. Tomičeva se je na soočenju v nizozemskem Maastrichtu v politični debati, ki jo je bilo mogoče spremljati po vsej Evropi, soočila z glavnimi kandidati za predsednika Evropske komisije, Fransom Timmermansom iz evropskih socialistov, Guyem Verhofstadtom, vodjem evropskih liberalcev, Basom Eickhoutom iz evropskih zelenih ter Janom Zahradilom iz evropske desnosredinske stranke konservativcev in reformistov.
Organizatorji debate, Univerza v Maastrichtu, Evropski mladinski forum, Evropski novinarski center, medij Politico in mesto Maastricht, so izvedli tudi glasovanje oziroma anketo med gledalci debate. Tomičeva je prejela zgolj pet odstotkov glasov in se uvrstila na zadnje mesto.
Nič kaj spodbudno, bi lahko rekli. No, dokazala pa se je tudi v intervjuju za Euronews. Ob vprašanju, ali bi morala Rusija vrniti krimski polotok Ukrajini, je pokazala, da glede zunanje politike Evropske unije nima ravno izdelanega mnenja. Po dolgem oklevanju in grimasah je dejala, da ne ve in da je to stvar Rusije in Ukrajine. Nato pa še, da misli, da bi morali izvesti še en referendum. Dodajmo, da je zaradi priključitve Krima EU uvedla sankcije proti Rusiji. V istem pogovoru je Tomičeva poudarila še, da po njenem prepričanju Evropa ne stoji na krščanskih temeljih, kot poudarjajo denimo zgodovinarji, filozofi in še kdo, ampak na temeljih antifašistične borbe. Torej je na evropski parket vnesla še nekaj, kar rada izpostavlja tudi v Sloveniji.
