Delovna aktivnost vpliva na različne vidike življenja, med drugim na materialni vidik. "Najbolj so tveganju revščine izpostavljena gospodinjstva, v katerih ni delovno aktivnih, imajo pa vzdrževane otroke. V takih gospodinjstvih 70 odstotkov oseb živi pod pragom tveganja revščine," je povedala namestnica generalne direktorice statističnega urada Karmen Hren.
Med delovno aktivnimi je takšnih, ki živijo pod pragom tveganja revščine, sedem odstotkov. Denarno ali materialno pomoč dobrodelnih organizacij prejema 17 odstotkov brezposelnih in dva odstotka delovno aktivnih.
Razlike so tudi pri zdravstvenem stanju: med delovno aktivnimi jih svoje zdravstveno stanje kot dobro ali zelo dobro ocenjuje 80 odstotkov oseb, med brezposelnimi pa 60 odstotkov oseb.
Študenti najbolj zadovoljna skupina prebivalcev
Delovno aktivni so, takoj za študenti, s svojim življenjem najbolj zadovoljna skupina prebivalcev. Med zaposlenimi in samozaposlenimi jih je dobra polovica zelo zadovoljnih, dva odstotka pa nezadovoljnih. Najmanj so zadovoljni brezposelni in drugi neaktivni.
V Sloveniji je bilo sicer lani nekaj več kot 981.000 delovno aktivnih prebivalcev, kar je 2,2 odstotka več kot predlani. Med delovno aktivnimi je bilo 85 odstotkov zaposlenih, 12 odstotkov samozaposlenih ter tri odstotke pomagajočih družinskih članov.
V starostni skupini med 20 in 64 let je stopnja delovne aktivnosti znašala 76 odstotkov, pri čemer je nižja pri mlajših in pri starejših. Se je pa tudi ta izboljšala, sicer pri starejših bolj kot pri mlajših. "Verjetno gre za kombinacijo več dejavnikov - ključna je gospodarska rast in pri starejših kasnejše upokojevanje, pri mlajših pa več možnosti za zaposlitev," je o razlogih dejala Hrenova.
Stopnja brezposelnosti nižja kot lani
Stopnja anketne brezposelnosti se je znižala peto leto zapored in je lani znašala 5,1 odstotka, kar je polovico manj kot pred petimi leti. Potencialne delovne sile je okoli 22.000 oseb, in sicer je takšnih, ki ne iščejo dela, a bi ga sprejeli, 18.000, takšnih, ki iščejo delo, pa ga ne bi sprejeli v dveh tednih, pa 4000.
Povprečna mesečna plača je znašala 1682 evrov bruto, kar je nominalno 3,4 odstotka več, realno pa 1,7 odstotka več kot predlani. Pri tem je imelo dve tretjini delovno aktivnih podpovprečno plačo.
Polovica tujih državljanov se priseli z namenom dela
Od okoli 16.000 tujih državljanov, kolikor se jih letno priseli v Slovenijo, jih okoli polovica pride z namenom dela. Okoli 10 odstotkov delovno aktivih oseb v Sloveniji je tujcev, večina sedanje rasti zaposlovanja je zaradi zaposlovanja tujcev - dve od treh novih zaposlitev sta zaposlitvi tujcev.
