Zlovešča preteklost

Je Fabiani le arhitekt ali je tudi črtil slovenski narod?

Luka Tetičkovič
24. 4. 2019, 19.30
Posodobljeno: 24. 4. 2019, 19.51
Deli članek:

V Komnu glasujejo, ali naj se Maksu Fabianiju odvzame naziv častnega občana.

STA
Bandelli in Malgajeva odkrivata spomenik Fabianija

Na podlagi sklepa komisije za podelitev priznanj Občine Komen, ki jo sestavljajo David Zega, Matjaž Brus in Stojan Kosmina, bodo komenski svetniki le dve leti po tem, ko so Maksu Fabianiju podelili naziv častnega občana, odločali o tem, ali naj se mu ga odvzame.

Je čast občana Fabianija mogoče ločiti na arhitekturne zasluge in pri tem pozabiti, da je bil zagrizen fašist?

»Umetnost ne more prekriti zgodovinskega dejstva, da je bil zagrizen privrženec in akter sistema, ki se je odločil izbrisati naš narod z zemeljskega obličja,« je v predlogu za preklic občinskega priznanja zapisala skupina 57 komenskih občanom s prvopodpisanim Damjanom Grmekom.

Častni naziv šele leta 2017

Fabianiju so naziv na predlog Zavoda Fabiani podelili leta 2017 »zaradi obsežnega arhitekturnega in urbanističnega opusa ter pomena v srednjeevropskem prostoru (Dunaj, Ljubljana, Trst, Primorska)«. Pobuda je prišla od zavoda, katerega ustanoviteljica je arhitektka Blanka Malgaj, ki je pred leti z možem kupila Fabianijevo domačijo v Štanjelu in jo kot takšno trži v turistične namene. Očitki, da je bil Fabiani fašist in da si zato ne zasluži naziv častnega občana, so bili na občinski seji slišani že tedaj.

Wikipedia
Je čast občana Fabianija mogoče ločiti na arhitekturne zasluge in pri tem pozabiti, da je bil zagrizen fašist?

»Štirje svetniki smo takrat zapustili občinski svet, ostalo jih je samo osem, eden je glasoval proti,« se zadeve spominja Stojan Kosmina, občinski svetnik občine Komen, ki je odločitev podelitve častnega občanstva Fabianija pripisal koaliciji nekdanjega župana Marka Bandellija, katere članica je takrat bila tudi Malgajeva.

Dve leti pozneje odvzem?

Pobudniki za odvzem so v predlogu zapisali, da se je Fabiani v fašistično stranko vpisal 15. maja 1921 ter postal prostovoljni član in poveljnik enote paravojaške fašistične milice (t. i. škvadristov). Temu oporeka upokojeni učitelj Jožef Švagelj, ki je na občinske svetnike naslovil dopis. V njem je sicer potrdil točnost podatka, da se je Fabiani na naveden datum vpisal v fašistično stranko, vendar je dodal, da so morali vanjo biti vpisani vsi, »če so hoteli opravljati kakršnokoli javno delo«.

To je morda res, a ne spremeni dejstva, da se je Fabiani fašistom pridružil debelo leto dni pred pohodom na Rim, ko se je Benito Mussolini na oblast v Italiji zavihtel s pučem. Če se je Fabiani tedaj včlanil v stranko z namenom opravljanja javnih del, se je včlanil v napačno, saj fašisti še niso bili na oblasti. Ostalih zgodovinskih revizionizmov, ki jih je zapisal Švagelj, tukaj ne bomo povzemali.

Rehabilitacija z namenom trženja njegovega imena?

»Vidna oseba stranke, ki je dobila priznanje od Mussolinija, ne more biti častni občan. Tukaj ni nič častnega,« je dogajanje okrog Fabianija komentiral svetnik Kosmina. Glede tega, da je bil Fabiani fašist, so soglasni zgodovinarji, na to pa so po imenovanju za častnega občana opozorili tudi arhitekti.

»Sum, da gre za poskus načrtne politične rehabilitacije arhitekta, ki se je zavestno in mnogokrat nedvoumno opredelil, pa lahko nadomestimo z drugim, manj zloveščim, pa nič manj neokusnim sumom: da gre za nevtralizacijo arhitektove figure in njegove politične vloge, ki bi lahko motila kulturno trženje arhitektovih rodnih krajev,« je po podelitvi častnega občanstva zapisal Miloš Kosec v arhitekturni reviji Outsider. »Zato morda ne čudi, da je predlog za podelitev častnega občanstva obvisel v nenavadnem limbu: na seji občinskega sveta je bil potrjen, obenem pa ga še živeči arhitektovi sorodniki niso hoteli sprejeti,« je dodal Kosec. 

Osebni arhiv
Lastnoročna izjava Maksa Fabianija ob prevzemu upraviteljstva Občine Štanjel