Svetovni teden cepljenja je namenjen spodbujanju uporabe cepiv za zaščito ljudi vseh starosti pred boleznimi. Cepljenje vsako leto reši milijone življenj in je eden najbolj uspešnih in učinkovitih zdravstvenih ukrepov. A na svetu je še vedno skoraj 20 milijonov necepljenih otrok, je opozorila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO).
Cepljenje je postopek, s katerim izzovemo odpornost proti različnim nalezljivim boleznim. V telo vnesemo oslabljene ali uničene povzročitelje nalezljivih bolezni ali njihove sestavine, ki spodbudijo imunski sistem, da izdela protitelesa proti povzročiteljem teh bolezni, so pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Prvi in najpomembnejši cilj cepljenja je učinkovita zaščita posameznika pred boleznijo. Za bolezni, ki se širijo s stiki med ljudmi - npr. ošpice, rdečke, mumps, otroška paraliza, davica - pa je cilj tudi omejitev širjenja bolezni, kar lahko dosežemo z visoko precepljenostjo.
Zaščita tudi za najranljivejše
Ko je dovolj veliko število ljudi v skupnosti cepljenih, ni dovolj občutljivih za ohranitev prenosa nalezljive bolezni. Skupaj ščitijo tiste, ki so najbolj ranljivi, vključno z dojenčki, so poudarili v Unicefu. Vsaka oseba ima zato pravico do lastne zaščite in deljenja družbene odgovornosti za zaščito tistih, ki sami ne morejo biti cepljeni.
Letošnji svetovni teden cepljenja, ki ga vsako leto zaznamujemo ob koncu aprila, zato poteka po geslom Zaščiteni skupaj: Cepiva delujejo!. Glavni cilj kampanje WHO je ozaveščanje o pomenu zaščite, ki jo nudi cepljenje. "Cepljenje je temelj za močne in odporne zdravstvene sisteme ter splošno zdravstveno zaščito," so opozorili v WHO.
S cepljenjem preprečimo 2,5 milijona žrtev na leto
Po ocenah WHO po svetu preprečimo s cepljenjem 2,5 milijona žrtev na leto, v zadnjih 60 letih pa je cepljenje rešilo več otroških življenj kot katerikoli drug medicinski ukrep. V letu 2017 je bilo število otrok, ki so bili cepljeni - 116,2 milijona - najvišje doslej. Od leta 2010 je 113 držav uvedlo nova cepiva in več kot 20 milijonov otrok je bilo cepljenih. A kljub temu, kot ugotavlja WHO, zaostajamo od zadanih načrtov za odpravo nekaterih bolezni, vključno s tetanusom, rdečkami in ošpicami.
V zadnjih letih izbruhi nalezljivih bolezni tudi v regijah z visoko precepljenostjo
"Mnogi starši želijo cepiti svoje otroke, vendar jih ne morejo, ker nimajo dostopa do zdravstvenega varstva. Vse več staršev pa se odloča, da tega ne bodo storili. Ta nenaklonjenost pogosto izhaja iz napačnih predstav o cepivih ali verjetnosti za okužbo. Zato je obveščanje o koristih cepiv in tveganjih, če ne bomo cepljeni, bolj pomembno kot kdajkoli prej," so zapisali v Unicefu.
V zadnjih dveh letih je namreč v svetu prišlo do številnih izbruhov ošpic, davice in drugih bolezni, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem. Ravno pred dnevi je WHO sporočila, da se število primerov ošpic po svetu povečuje že tretje leto zapored. Med letošnjim januarjem in marcem je bilo število okužb za 300 odstotkov večje kot v enakem obdobju lani. Z izbruhom ošpic se med drugim soočajo v Kongu, Etiopiji, Gruziji, Kazahstanu, Kirgizistanu, na Madagaskarju, Filipinih, Tajskem, v Mjanmaru, Sudanu in Ukrajini.
Število okužb se povečuje tudi v državah z visoko stopnjo precepljenosti, kot sta ZDA in Izrael. Nedavno so v New Yorku zaradi obsežnega izbruha ošpic razglasili izredne razmere za določene predele mesta in uvedli obvezno cepljenje za tamkajšnje prebivalce. Tudi italijanska vlada se je po izbruhu ošpic v Italiji leta 2017 odločila za uvedbo obveznega cepljenja otrok do 16. leta starosti. Necepljeni otroci ne smejo obiskovati vrtca, staršem starejših necepljenih otrok pa grozi denarna kazen v višini 500 evrov.
Ponovni pojav nalezljivih bolezni povezujejo predvsem z vedno manjšo precepljenostjo in porastom gibanj, ki nasprotujejo cepljenju. WHO je takšna gibanja označila celo za globalno grožnjo zdravju. Kampanjo proti širjenju lažnih informacij o cepljenju je med 2,3 milijarde uporabniki družbenega omrežja začel celo spletni velikan Facebook.
Izobraževanje ključno za razumevanje pomena cepljenja
Med lažnimi informacijami o cepljenju je mogoče zaslediti tudi svarila pred cepljenjem domačih živali, češ da lahko cepljenje pri njih sproži avtistične motnje. "Dostopnost do takih informacij in vpletenost javnih osebnosti lahko velik del javnosti prepričata, da je cepljenje škodljivo," je ocenila Nataša Bratina iz združenja za pediatrijo pri Slovenskem zdravniškem društvu.
Raziskava NIJZ o stališčih do cepljenja je pokazala, da manj kot polovica slovenskih mamic (47 odstotkov) zaupa cepljenju, 56 odstotkov pa svojih otrok ne bi cepilo, če to ne bi bilo obvezno. Izkušnje pediatrov sicer kažejo, da se je večina staršev pripravljena pogovoriti in razumeti ter nato cepiti otroke. To kažejo tudi podatki o deležu precepljenosti v obveznem programu cepljenja, ki je še vedno visok, a strokovnjake skrbi predvsem nizka precepljenost po nekaterih regijah, na primer v ljubljanski in mariborski.
Po izkušnjah pediatrov je najpogostejši strah staršev, ki napačne in nepreverjene informacije o cepljenju zasledijo na spletu in družbenih omrežij, pred neželenim učinki in neučinkovitostjo cepiv. Da bi lahko v prihodnje učinkovito naslovili pomisleke o cepljenju, je zato po mnenju strokovnjakov ključno kakovostno osveščanje in izobraževanje, vsak obisk v ambulanti pa izkoristiti za odgovore na vprašanja staršev.
