Predlog novele zakona o dohodnini, s katerim bi v SDS med drugim znižali stopnje v dohodninskih razredih in zvišali splošno olajšavo, glede na napovedi poslanskih skupin ne bo deležen zadostne podpore. Koalicija in Levica sta proti med drugim zaradi prevelikega izpada v javnih financah.
Po predlogu bi se stopnje obdavčitve v vseh dohodninskih razredih znižale za dve odstotni točki, splošna dohodninska olajšava bi se z današnjih 3302,70 evra zvišala na 4000 evrov, meje dohodninskih razredov bi se zvišale za 2000 evrov, predvideno je tudi usklajevanje davčnih olajšav in neto letne davčne osnove z inflacijo.
Predlagatelji so opozorili, da je davčna obremenitev dela v Sloveniji ena najvišjih v EU ter da je zato slovensko gospodarstvo manj konkurenčno in manj produktivno, saj ne more nameniti dovolj denarja za raziskave in razvoj.
Poleg tega je po njihovem mnenju obremenitev glavni razlog, da mladi izobraženi kader odhaja v tujino. "Dohodnina je ključen ukrep, ki lahko zadrži slovenske strokovnjake doma," meni Jože Tanko (SDS).
Predlagatelji ocenjujejo, da bi spremembe pomenile 387 milijonov evrov manj priliva v proračun iz naslova dohodnine, da pa bi bil dejanski izpad "bistveno manjši oz. ga sploh ne bo", saj da se bo večina zvišanja prelilo v potrošnjo, prek te pa z DDV v proračun.
Vlada predlogu nasprotuje. Po oceni ministrstva za finance bi uveljavitev predloga pomenila izpad v višini 383 milijonov evrov, pozitiven učinek iz priliva DDV pa da bi znašal 19 milijonov evrov.
"Vlada se zaveda pomena ugodnega poslovnega okolja in vplivov davčnih obremenitev na konkurenčnost gospodarstva. Vendar je pri oblikovanju ukrepov treba zasledovati tudi ohranjanje vzdržnosti in stabilnosti javnih financ. To pa zahteva pripravo ukrepov, ki bodo temeljili na prestrukturiranju javnih dajatev," je dejala državna sekretarka na ministrstvu za finance Natalija Kovač Jereb.
Podporo predlogu so poleg v SDS napovedali še v NSi in SNS. V NSi menijo, da je čas, da se zaposlenim končno zvišajo plače na račun države z davčno razbremenitvijo, saj da je "posameznik pri ravnanju s finančnimi sredstvi veliko bolj odgovoren in racionalen kot država", je dejal Blaž Pavlin (NSi).
V SNS pa nasprotujejo argumentom SDS, da je to edini način za zvišanje plač zaposlenih in da visoka obremenitev dela vpliva na brezposelnost. Predlog bodo sicer podprli, ker bi zvišal plače vsem delavcem in ker bi pritisk na javne finance morebiti spodbudil bolj racionalno ravnanje z njimi, je dejal Jani Ivanuša (SNS).
Levica s prstom kaže na elito direktorjev, pozablja pa na srednji razred
V Levici so proti, ker bi tisti z najnižjimi plačami dobili najmanj, tisti z najvišjimi pa največ. "Eliti najbogatejših direktorjev in predsednikov uprav želimo dati še več. Da se ubranimo pred očitki, da zanemarjamo male delovne ljudi z najnižjimi plačami, pa tudi njim podelimo nekaj drobiža," je dejal Primož Siter (Levica).
SB strašijo: Zmanjkalo bi za upokojence
Tudi koalicija predloga ne bo podprla, izpostavljali so predvsem izpad prihodkov. V SAB so opozorili, da bi zmanjkalo denarja za druge skupine, predvsem upokojence. "Če iz javnofinančne pogače velikodušno in nepremišljeno odlomimo na račun razbremenitve dela, kot je predlagano danes, pogača kar naenkrat ne bo več nasitila vseh ust," je dejal Franc Kramar (SAB).
Desus bi podjetniško in inovativno dejavnost
V DeSUS so poudarili, da ne more celotno zvišanje plač izhajati le iz davčne razbremenitve, ampak tudi iz podjetniške in inovativne dejavnosti. Poleg tega so opozorili na veliko odvisnost financiranja občin od dohodnine. "Za lokalno samoupravo je bistveno, da so občine finančno avtonomne. Dohodnina je njihov najpomembnejši lastni finančni vir," je dejal Robert Polnar (DeSUS).
Z dohodnino naj se ukvarja vlada, menijo v SMC
V SMC so menili, da je spreminjanje dohodnine treba prepustiti vladi. "Edino smiselno je, da posege v tako ključno sistemsko ureditev konsistentno vodi vlada oz. pristojno ministrstvo za finance," je dejala Monika Gregorčič (SMC).
SD zanima, koliko manj bo v državni blagajni
V SD so ugotavljali, da se desnica in levica strinjata, da so plače prenizke, razlikujejo pa se v tem, koliko davka naj pobira država. "Država je po mnenju predlagateljev že tako preveč požrešna in dela ljudi odvisne od socialnih transferjev. Cena, ki jo bomo plačali kot družba, pa zanje ni pomembna" je dejal Matjaž Han (SD) in dodal, da njih pa zanima, koliko manj bo v državni blagajni, iz katere med drugim plačujejo vrtce, javno šolstvo, zdravnike, porodniške, pokojnine.
LMŠ: enostranski predlogi, ki bi močno obremenili proračun
V LMŠ predloga ne bodo podprli, ker da je enostranski in bi močno obremenil proračun. "Zavedamo se, da je konkurenčnost gospodarstva ključnega pomena za državo, zato se pripravljajo predlogi za razbremenitev dela, ki bodo okrepili konkurenčnost poslovnega okolja, hkrati pa ohranili vzdržnost javnih financ," je dejala Andreja Zabret (LMŠ). To je tretji zelo podoben predlog SDS za znižanje dohodnine. V DZ so bili neuspešni že v letih 2017 in 2018.
