Gospod Kuštrin, leta 2017 ste s takratno ministrico podpisali sporazum o prekinitvi stavke, ki pa nikoli ni zaživel, česar posledice čutimo tudi danes. Kje vidite vzrok?
Uveljavitev tega sporazuma je bila naloga ministrstva, združenja zdravstvenih zavodov in zdravstvene zavarovalnice. Mi smo tako ene kot druge pisno pozvali k prvim korakom, ki bi vodili k rešitvam, ampak gospod Sušelj (Marjan Sušelj, direktor ZZZS, op. p.) nam je odgovoril, da oni s tem nimajo nič, čeprav so bili del vladne pogajalske skupine, od združenja zdravstvenih zavodov pa nismo dobili niti odgovora. In potem je padla še vlada. Čakali smo novo in nato takoj tudi neuradno pristopili h gospodu Fakinu ter mu povedali, katere stvari so še ostale odprte. A se do danes ni nič premaknilo. Pri podpisu sporazuma o prekinitvi stavke je bilo najpomembnejše, da je bila Modra knjiga standardov in normativov vnesena v aneks h kolektivni pogodbi. Ob tem sta bila dogovorjena dva odložna pogoja, saj je že takrat ponekod manjkalo precej zdravnikov: v tridesetdnevnem roku bi morali narediti terminski plan in uvesti variabilno nagrajevanje. Projektu je z aprilom 2018 potekla enoletna veljavnost. Problem projekta so bili komplicirano zapisani pogoji, ki jih je določila vladna stran, na kar smo jih opozarjali že tekom pogajanj. Tako zapisanih pogojev vodstva zavodov marsikje niso bila sposobna spremljati in preveriti, zato projekt zlasti na sekundarnem nivoju v praksi ni zaživel, saj je bilo nagrajenih le 25 odstotkov zdravnikov na primarnem nivoju, na sekundarnem pa le šest odstotkov. Odložnih pogojev za uveljavitev standardov in normativov tako ni več, zato smo na letni konferenci sprejeli sklep, da bomo s prvim junijem udejanjili tisto, kar je zapisano v Modri knjigi, in začeli delati po standardih in normativih. S tem bodo zdravniki pridobili najpomembnejšo stvar, ki je pogoj dobrega dela, torej čas. Brez časa, ki ga potrebujeta bolnik in zdravnik, ni mogoča dobra zdravstvena storitev. V večini razvitih držav imajo zdravniki dovolj časa za paciente, samo pri nas ne.
Ravno okoli časa, ki ga imajo zdravniki na voljo za paciente, je bilo te dni veliko govora. ZZZS trdi eno, zdravniki drugo. Čigavi podatki držijo?
Zavod za zdravstveno zavarovanje je dinozaver, ki dela veliko škodo. To je institucija, ki ima vsa pooblastila, dela pravilnike, financira, kaznuje, določa pravice ... To je unikum, nikjer na svetu zavod za zdravstveno zavarovanje ne določa obsega pravic. Minister ima v tem štabu štiri ljudi, ki pa ne ukažejo nič. Za nas je to samoupravna interesna skupnost za zdravstvo. Tako tudi delujejo. Ali bo treba uvesti konkurenco ali pa spremeniti način delovanja ZZZS na način, da bo ministrstvo oziroma vlada imela vpliv in nadzor nad njim. Dokler tega ne bo, se ne bo spremenilo nič. Za računalnikom se da vse doseči in vse izračunati. In tako delajo zdravstveni birokrati: ne vidijo pacientov, ne pridejo v ambulanto, ne pogledajo, kaj se dogaja. Matematika pa je zelo enostavna: zdravnik ima 6,5 ure za delo s pacienti. Od tega odštejte vso administracijo, ki jo je vedno več, to delite s številom pacientov, torej 24 oziroma 35, pa vidite, koliko časa dobite. Danes sem govoril z urologi in internisti, ki so mi povedali, da imajo tudi po 40, 50, 60 pacientov dnevno. In o tem, koliko časa imajo zdravniki za paciente, se ne bomo pogajali. Ne mislimo tekmovati z ZZZS in se z njimi prerekati, kdo ima prav.
Kaj se mora zgoditi, da se bodo začele stvari premikati na bolje?
Za organizacijo zdravstvenega varstva niso odgovorni zdravniki kot posamezniki, ne zdravniške organizacije, ne Fides, ne zdravniška zbornica, ne zdravniško društvo. Nasprotno, nas zadnjih deset let nihče ne želi niti za sogovornike pri tej temi. Mi smo v preteklosti predstavili in predlagali različne rešitve, a nas nihče ni poslušal, zato smo se umaknili. Zakaj pa bi se trudili, če nas nihče ne posluša? To pomeni, da bomo mi usmerili naše delo v to, da omogočimo zdravnikom zadosti časa za delo s pacienti. Modra knjiga je bila napisana leta 2008 in je bila izdana v obliki brošure ter potrjena s strani zdravniških organizacij leta 2011, da smo takrat z njo seznanili vse ministre in vse sekretarje, vendar nihče ni odreagiral. Res je, da so se ministri hitro menjali, a to ni izgovor. Nihče ni odreagiral, saj so vsi mislili, bodo že potrpeli in delali naprej. Ni važno, koliko jim naložimo, delo bodo opravili.
Celoten pogovor preberite v sobotni izdaji časnika Novice Svet24!
