Slovenija je daleč od samooskrbe z mesom. Od leta 2000 nismo bili nikoli 100-odstotno samooskrbni, še največ pridelamo konjskega mesa in perutnine, oboje tudi izvažamo. Svinjine pridelamo zgolj 38 odstotkov. To pomeni, da je v Sloveniji več kot 60 odstotkov svinjine, ki jo dobimo iz drugih držav.
Cene svinjskega mesa v EU: Slovenija: 1,53 €/kg, Avstrija: 1,49 €/kg, Hrvaška: 1,44 €/kg, Madžarska: 1,45 €/kg, povprečje EU: 1,43 €/kg. Najvišja cena Ciper: 1,64 €/kg, najnižja Belgija: 1,14 €/kg.
V štirih tednih cene svinjine višje za 30 odstotkov
Skrb Gospodarsko interesnega združenja mesne industrije Slovenije je po eni strani upravičena. Kot pojasnjujejo, so se v preteklih štirih tednih borzne cene prašičjega mesa dvignile za 30 odstotkov, nekateri deli mesa celo do 60 odstotkov. Slovenska mesna industrija po njihovem prepričanju ne pomni tako velikega skoka. »Cene prašičjega mesa na surovinskem trgu so bile zadnji dve leti stabilne, temu so bile prilagojene tudi prodajne cene. Ob že tako naraščajočih stroških dela, energije, embalažnine, transporta se zdaj zaradi dogajanja na globalnem trgu slovenske klavnice in predelovalci mesa srečujejo z velikimi izgubami ter problemom, kako skokovito naraščajoče stroške prenesti v prodajne cene,« so sporočili iz združenja mesne industrije.
Višje cene zaradi prašičje kuge
Višje cene prašičjega mesa naj bi bile posledica prašičje kuge, ki človeku ni nevarna, povzroča pa visoke izgube pri prašičih. Bolezen naj bi se najprej razširila med divjimi prašiči ob rusko-ukrajinski meji. V slabem letu je napredovala v baltske države in na Poljsko, jug Belgije, Nizozemsko ter v Nemčijo – v države, ki so med najpomembnejšimi evropskimi izvoznicami svinjine. Bolezen se je razširila celo na Kitajsko, zato mnogo svinjskega mesa iz EU izvozijo na Kitajsko, kar ponovno pomeni manj svinjine znotraj EU in posledično višje cene.
Na ministrstvu za kmetijstvo na cene ne morejo vplivati, so pa pojasnili, da je pri mesnopredelovalni industriji skrb zaradi višjih cen mesa večja, ker so bile cene svinjine nizke. »Povprečne cene prašičjega mesa v EU so bile v letu 2018 v primerjavi s predhodnim letom za dobrih 11 odstotkov nižje. Slovenski trg s prašičjim mesom je močno podvržen razmeram na evropskem trgu s prašičjim mesom, kar pomembno vpliva na gibanje cene prašičjega mesa v Sloveniji. Tako je bila tudi slovenska povprečna cena prašičjih klavnih trupov v letu 2018 v primerjavi s predhodnim letom za dobrih sedem odstotkov nižja.« Na ministrstvu pa so izpostavili še eno dejstvo, podatki ministrstva kažejo, da se vsako pomlad cene svinjskega mesa dvignejo, nato pa ustalijo.
V Sloveniji smo samooskrbni samo s konjskim mesom in perutnino.
V Sloveniji največ avstrijske svinjine
V Slovenijo se uvaža predvsem svinjsko meso iz Avstrije, kjer ima svinjina nižjo ceno kot v Sloveniji. Cene klavnih polovic so bile pred dobrim tednom naslednje: Slovenija: 1,53 evra/kg, Avstrija: 1,49 evra/kg, Hrvaška: 1,44 evra/kg, Madžarska: 1,45 evra/kg, povprečje EU: 1,43 evra/kg. Najvišje cene so bile na Cipru: 1,64 evra/kg, najnižje pa v Belgiji: 1,14 evra/kg. Na cene vpliva tudi prepoved ruskega mesa v EU, močan padec cen pa bi gotovo prinesel uvoz mesa iz Kitajske, a to je druga zgodba.
Manjši predelovalni obrati glede dviga cen ne želijo govoriti. Nekateri manjši mesarji so pojasnili, da jih višje cene niti ne prizadenejo preveč, ker se trudijo z izdelki ustvariti čim višjo dodano vrednost. Večje težave naj bi imeli večji obrati, a kot smo uspeli izvedeti od nekdanjega vodilnega človeka v enem od slovenskih največjih mesnopredelovalnih obratov, ki ne želi biti imenovan, za mesnopredelovalno industrijo cene surovin niso tako problematične, večjo težavo predstavljajo trgovci in trgovske verige, ki meso in izdelke ponujajo kupcem. V Sloveniji se po besedah našega vira po realni ceni proda zgolj 20 odstotkov mesa in mesnih izdelkov, ostalo so akcijske cene, ki jih zahtevajo trgovci. Da industrija preživi, je po njegovih besedah mogoče samo na podlagi velikih količin in slabo plačanih delavcih. Kot je razkril, med Slovenci za mesarski poklic ni veliko zanimanja, razlog so tudi nizke plače v predelovalnih obratih. Večina mesarjev v velikih obratih pri nas je iz Srbije in Bosne, prihajajo pa tudi iz Moldavije.
Glede na količino mesa, posebej svinjine, ki jo letno poje vsak Slovenec, in glede na ukrepe znotraj samih obratov, da ostajajo rentabilni, ni strahu, da bi zvišanje cen svinjskega mesa privedlo do propada mesnopredelovalne industrije pri nas, bodo pa obrati gotovo imeli nekaj izgub, ki jih bodo tako kot do zdaj po navedbah poznavalcev nadoknadili, ko bodo cene bistveno nižje. In tudi šunka bo kljub morebitnim podražitvam v prazničnih dneh bržkone še vedno na mizi.
