Medtem ko je afera v BiH izzvenela, so v Sloveniji sprožili novo, odzval se je tudi slovenski premier Marjan Šarec, v zvezi z razkritjem, da je hrvaška obveščevalna služba prisluškovala slovenskemu sodniku arbitražnega sodišča in slovenski agentki, piše časnik.
Kot dodaja, je Hrvaška v obeh primerih obravnavana kot agresorska stran, ki uporablja tajno službo za podtikanje celo terorističnih dejavnosti (v BiH) ter za prisluškovanje državnikom (v Sloveniji). Po informacijah poznavalcev je v ozadju povezovanja obeh afer povezovanje ciljev slovenske politike in dela politike BiH proti Hrvaški, piše Večernji list.
Naveza Petrič - Komšić
Kot dodaja, je zanimivo, da se je hrvaški član predsedstva BiH Željko Komšić med januarskim obiskom v Ljubljani, ki je bil organiziran ob pomoči Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES), sestal tudi z nekdanjim predsednikom slovenskega ustavnega sodišča Ernestom Petričem.
Petrič naj bi po pisanju časnika pomagal pri morebitni tožbi BiH proti Hrvaški zaradi gradnje mostu na Pelješac. BiH naj bi Petrič nudil strokovno pomoč glede pravnih vprašanj, kako zaustaviti gradnjo mostu ter zahtevati izhod BiH na odprto morje. Petrič je te informacije danes zanikal. "Nič ni na tem," je dejal v zvezi s pisanjem časnika, da naj bi BiH nudil strokovno pomoč glede pravnih vprašanj. Kot je dejal, so ga o tem spraševali, vendar kakršnega koli dogovora o tem ni.
Odziv Cerarja
Zunanji minister Miro Cerar je danes v Luksemburgu članek komentiral z besedami, da je hrvaška stran očitno v zadregi zaradi svojih aktivnosti, ki so bile zdaj razkrite ter se ne spodobijo za članico EU in še posebej ne za našo zaveznico v zvezi Nato.
Na to nikoli ne smemo pristati, to tudi ni v skladu z dobrososedskimi odnosi, je izpostavil Cerar. "V tej zadregi očitno Hrvaška išče argumente, da bi preusmerila pozornost na druge. V resnici se pa mora soočiti sama s sabo in se odreči takim aktivnostim v prihodnje," je dejal minister.
Ob tem je izpostavil, da se ne smemo ozirati nazaj, temveč moramo gledati naprej. V arbitražni zgodbi imamo veljavno mednarodno pravno zavezujočo odločbo, meja je določena, zdaj je treba samo uresničiti to odločbo. V prihodnje se takšne prakse ne smejo ponavljati, je sklenil minister.
