V času aktivnega življenja radi verjamemo, da bomo starost preživeli - koliko nam bo le zdravje to omogočalo - mirno, brez večjih pretresov. Pa je žal realnost za številne starostnike v Sloveniji drugačne: zaradi slabih razmer na področju oskrbe za starejše, se morajo starostniki in njihove družine ukvarjati s tem, kako najti prosto namestitev in sredstva za plačilo bivanja v domu za ostarele. Politika se na deklerativni ravni zavzema za izboljšanje razmer na tem področju, v medijih že vrsto let ponavljajo floskule o iskanju rešitev in kako razmer preko noči ni mogoče rešiti, v realnosti pa se politika ni niti toliko poenotila, da področje oskrbe starostnikov ne bi bilo razdeljeno med dve ministrstvi, kar omogoča prikladni "ping pong" ob vprašanjih odgovornosti za posamezna področja.
Od lepih besed in dobrih misli pa starostniki, ki so v povprečju že tako ali tako obsojeni na nizke pokojninske prejemke, ki ne pokrijejo stroška bivanja v domovih za starostnike, nimajo velike koristi. V zadnjem času je vse več civilnih pobud, vse več ljudi, ki javnost in politiko opozarjajo na nevzdržnost razmer in pozivajo h konkretnim dejanjem. Eno od teh je tudi društva Srebrna nit – združenje za dostojno starost.
Biserka Marolt, predsednica društva, je na več naslovov naslovila javno pismom v katerem naslovnike - predsednika vlade Marjana Šarca, ministrstvo za zdravje, ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, varuha človekovih pravic in kandidate za evropske poslance - poziva, naj nujno potrebna sredstva za gradnjo domov za starostnike črpajo vsaj iz evropskih sredstev. "Država je na račun še danes nesprejetega zakona o dolgotrajni oskrbi že skoraj pred 20 leti sklenila, da ne bo gradila domov, ker je kapacitet dovolj. Zdaj pa podeljuje koncesije privatnikom, tudi tujcem, ki investicijo zaračunajo oskrbovancem z dovoljenjem države," med drugim opozarja Maroltova.
Javno pismo si lahko preberete v celoti:
Pridobitev evropskih sredstev za gradnjo novih domov za starejše
Spoštovani,
Slovenija je država hitro starajoče se populacije. To potrjujejo različne statistike in tega dejstva ne moremo ne spremeniti ne olepšati. Vedno več mladih odhaja v tujino in si išče vsakdanjega kruha v bolj prijaznih okoljih, saj doma ne najdejo več niti osnovnih pogojev za dostojno življenje in delo. Torej bo za starejše potrebno poskrbeti s strani države, saj se spreminjajo tudi vrednote, ki so včasih držale skupaj večgeneracijske družine.
Država Slovenija ima veliko strategij dolgoročnega razvoja na gospodarskem, socialnem, kulturnem, zdravstvenem, a zelo težko pridemo do akcijskih načrtov in še težje do realizacije.
Če pogledamo samo malo čez mejo, vidimo, kako imajo skrb za starejše urejene druge evropske države. Na Nizozemskem lahko vsak obišče vas, kjer bivajo ljudje z demenco.
Za povrhu starejši in onemogli prebivalci Slovenije odhajajo v domove na Hrvaško, kjer razen osnovne oskrbe ne dobijo ničesar, najmanj pa zdravstveno oskrbo, kar je sramotno za našo državo.
Država je na račun še danes nesprejetega zakona o dolgotrajni oskrbi že skoraj pred 20 leti sklenila, da ne bo gradila domov, ker je kapacitet dovolj. Zdaj pa podeljuje koncesije privatnikom, tudi tujcem, ki investicijo zaračunajo oskrbovancem z dovoljenjem države. Država mora graditi javne domove, če finančno tega ne zmore, naj si poišče EU sredstva, kar uspeva na številnih drugih področjih.
Glede kapacitet je kritično predvsem v Ljubljani in okolici, prav tako nujno potrebujemo namestitve za ljudi z demenco po vsej državi.
V Srebrni niti – Združenju za dostojno starost ugotavljamo, da je država padla na izpitu in da iz leta v leto odlaga sprejemanje potrebnih zakonov, ki bi končno uredili diskriminacijo starejših, ki je vsaj na področju zdravstva skrb zbujajoča in je potrebno takojšnje ukrepanje. V bistvu se dogaja neke vrste genocid nad celotno starejšo populacijo, drugače tega ne znamo poimenovati.
Država mora takoj pristopiti k črpanju evropskih sredstev, ki jih je po trditvah evropskih poslancev iz Slovenije zelo veliko, in s katerimi bo omogočila gradnjo novih, tako nujno potrebnih domov za starejše, saj boste konec koncev tudi vi, politiki, nekoč »starejši«.
Spoštovani predsednik Vlade RS,
ko hodimo po Sloveniji vidimo številne infrastrukturne objekte, na katerih so table z napisom, da so investicijo omogočila tudi sredstva Evropske unije. To pomeni, da znamo, če hočemo. Zahtevamo, da se takšni napisi začno pojavljati tudi na novih domovih za starejše. Toda s pametnim načrtovanjem in usklajeno, da se ne bi ponovila Osilnica, kjer dom za starejše stoji nezgrajen, saj se je ustavilo tako pri dokončanju kot pri zagotavljanju kadrov oziroma vprašanju, kje dobiti državna sredstva ...
Pred dnevi smo na rob evropskih volitev prebrali zanimivo misel: ni nam treba preurejati EU, temveč moramo Slovenijo narediti bolj evropsko.
Ob tem pozivamo, da se vsi odgovorni takoj dogovorite, kako se boste lotili reševanja te problematike in Slovenijo tudi glede skrbi za starejše naredili bolj evropsko – takoj, ne čez desetletja, saj se politiki hitro menjate, problemi pa ostajajo.
Lep pozdrav,
Biserka Marolt Meden,
predsednica Društva Srebrna nit – Združenja za dostojno starost
