Marko Bandelli, ki je odšel prvi z vlade, se je z ministrskega položaja preselil v poslanske klopi med kolege iz stranke Alenke Bratušek. Dejana Prešička, kulturnega ministra, so že zaposlili na stranki SD. Jure Leben, nekdanji okoljski minister, se, kot kaže, vrača v portoroško podjetje BLS Sinergije kot namestnik direktorja. Samo Fakin, ki je uradno zaradi zdravstvenih razlogov zapustil zdravstveno ministrstvo, pa je še brez službe. Nekateri ne izključujejo možnosti, da se bo Fakin celo upokojil. Sicer pa bo do odločitve lahko prejemal denarno nadomestilo, do te so upravičeni funkcionarji, ki so bili na položaju vsaj pol leta. Prešiček in Bandelli do nadomestila nista bila upravičena, ker sta bila na položajih manj kot pol leta.
Mamljivo nadomestilo odvrača od iskanja službe
Mnogi menijo, da je ministrovanje nehvaležno delo. Zagotovo zna biti, a dejstvo je, da v večini primerov ministri nimajo težav najti nove (stare) službe. Nekateri sicer zavlačujejo z zaposlitvijo, vsaj dokler prejemajo nadomestilo, ki ga financiramo davkoplačevalci. Nadomestilo ni ravno socialna podpora, ker je kar v višini 80 odstotkov ministrske plače. V primeru Sama Fakina, ki je vodil zdravstveni resor, to znese 4350 evrov na mesec. Nadomestilo pa lahko prejema najmanj pol leta.
Za nadomestilo se po navadi odločijo tisti ministri, ki so bili pred vstopom v politiko neznani, ne najbolj uspešni in podobno, in ki ne vedo, kje in kako bodo nadaljevali svojo profesionalno pot, ali pa zgolj zaradi pohlepa. Najmanj za nadomestila zaprosijo ministri, ki prihajajo iz akademskih vrst in javnega sektorja. Tem namreč skoraj po pravilu zaposlitev miruje, in ko končajo ministrovanje, se vrnejo na stara delovna mesta. V prejšnjem mandatu denimo Dušan Mramor in Maja Makovec Brenčič. Tudi ministri, ki prihajajo iz družinskih podjetij, se po navadi vrnejo na delo v ta podjetja. Samo Omerzel, ki je vodil infrastrukturno ministrstvo v času vlade Alenke Bratušek, je namreč naredil prav to. Obenem pa je res, da ti, ki se vračajo v družinska podjetja, skoraj gotovo zaprosijo za nadomestilo. Priložnost, da od države dobijo še nekaj denarja, je preveč mamljiva.
Zaposlitve kot vračilo uslug
Od ministrov Cerarjeve vlade pa je s svojo zaposlitvijo zagotovo najbolj razburil nekdanji minister za javno upravo Boris Koprivnikar, ki se je po padcu Cerarjeve vlade zaposlil v ljubljanskem BTC-ju. Podjetju, ki je od njegovega ministrstva v času njegovega ministrovanja prejelo frekvence za peto generacijo mobilne telefonije, in to za tri leta, čeprav bi podjetje lahko testne frekvence dobilo le za tri mesece. No, Koprivnikar je tako hitro, kot je prišel v BTC, tudi odšel, po naših informacijah na državno Pošto Slovenije.
Kot rečeno, se mnogi ministri skoraj pri priči vrnejo na stara delovna mesta, profesorske klopi, javne zavode, družinska podjetja, nekateri odprejo svoje odvetniške pisarne. Najbolj znana nekdanja ministra, danes pa odvetnika, sta zagotovo nekdanja notranji in pravosodni minister iz časov velike LDS in Drnovškovih vlad Mirko Bandelj in Miha Kozinc. Z mediacijo se ukvarja nekdanja predsednica LDS Katarina Kresal, ki je bila notranja ministrica v Pahorjevi vladi, njen partner v podjetju pa je Pahorjev pravosodni minister Aleš Zalar. Nekdanji ministri se dosti ukvarjajo s svetovanjem drugim vladam in organizacijam. Gregor Virant, ki je bil minister v vladi Janeza Janše in Alenke Bratušek, v času druge Janševe vlade pa predsednik parlamenta, je danes mednarodni svetovalec, največ dela za organizacije, kot so OECD, Svet Evrope, Evropska komisija, Svetovna banka, in druge svetovalne družbe predvsem v vzhodnoevropskih državah in državah zahodnega Balkana. Mednarodni svetovalec je tudi finančni minister druge Janševe vlade Janez Šušteršič, pa zunanji minister Boruta Pahorja Vasilij Žbogar.
Bavčar spremenil razmišljanje ljudi
Zagotovo je s svojo službo za največje razburjenje poskrbel Igor Bavčar, osamosvojitveni notranji minister, kasneje pa minister za evropske zadeve, ki se je z ministrskega stolčka preselil naravnost na položaj predsednika uprave Istrabenza. Ob tej selitvi leta 2002 državljani nismo bili glasni, normalno je bilo prehajanje ljudi iz politike v državna podjetja. No, vladavina Igorja Bavčarja pa je pustila globok pečat tako na podjetju samem kot na slovenskem gospodarstvu in bankah.
Bavčarjeva nova služba je zagotovo spremenila pogled državljanov na službe, ki jih dobijo nekdanji ministri. Še posebej če zasedejo položaje, kjer lahko naredijo veliko škode. Vsem.
