Pravosodni supervizor je dejansko javni register vseh sodb, ki bi se takoj objavile na spletu, zdaj se sodbe prvostopenjskih sodišč namreč ne objavljajo. Osebni podatki, ki jih varuje zakon, bi bili seveda izbrisani. Državljanom bi s pravosodnim supervizorjem omogočili vpogled v sodne postopke v realnem času, kar bi po Klemenčičevem prepričanju vplivalo na preglednost in učinkovitost sodstva. Z objavo vseh sodb naj bi dosegli večjo enotnost sodnih praks, kar bi olajšalo pripravo na sodbe. Manj bi bilo tudi spornih odločitev, je trdil Klemenčič, če pa bi do sporne odločitve prišlo, bi ta morala biti odlično argumentirana.
Projekt, kot rečeno, še ni ugledal luči sveta in nič ne kaže, kdaj sploh bo. Na ministrstvu za pravosodje trdijo, da skupaj z vrhovnim sodiščem pospešeno iščejo rešitve »za večje število tehničnih in organizacijskih preprek«. Trenutno naj bi potekale aktivnosti pri iskanju »dodatnih izboljšav orodja zunanjega izvajalca za samodejno pripravo sodb za javno objavo (t. i. Tacita)«. Trenutno ta samodejna priprava sodb za objavo naj še ne bi dosegla takšne kakovosti, da bi lahko orodje predali v javno uporabo. Na ministrstvu dodajajo, da je ključno, da orodje pripravijo do »zadostno dobrega stanja, da bo iz objavljenih sodb izhajala aktualna sodna praksa, ne pa tudi drugi podatki, katerih objavo zakonodaja omejuje ali prepoveduje (osebni podatki in podobno)«. Prav tako želijo pripraviti čim bolj preprost in uporaben iskalnik po tej sodni praksi. Zaradi vseh teh težav in zapletov ne vedo, kdaj bodo sistem zagnali, a naj bi se to zgodilo v tem mandatu.
Pripravljen projekt na stranskem tiru
Vrnimo se pol leta v preteklost. Septembra, ko je posle prevzela vlada Marjana Šarca, je bil zakon že pripravljen – v sodelovanju z Institutom Jožef Stefan so že pripravili program. Do zagona supervizorja pa ni prišlo, ker je Klemenčiča prehitel padec Cerarjeve vlade. »Ko sem nastopil svojo funkcijo, sem obljubil pravosodni supervizor,« je septembra lani ob predaji poslov Katičevi izjavil Klemenčič in v svojem zadnjem nastopu na funkciji povedal še: »Tega nam ni uspelo vzpostaviti pred mojim odhodom, verjamem pa, da bo to še letos uspelo moji naslednici, saj je zadeva v zaključni fazi. Obstaja veliko zavez in obljub, da bo ta projekt priveden do konca.« Katičeva je s stiskom roke potrdila, da bo nadaljevala projekt. »Z veseljem te bom povabila na odprtje tega supervizorja. To je tvoj projekt in v takšni luči, kot je bil zastavljen, ga bom tudi nadaljevala,« je takrat dejala Klemenčičeva naslednica.
Projekt, ki bi po Klemenčičevem prepričanju moral zaživeti do konca leta 2018, se je pod Katičevo ustavil.
Že novembra je bilo jasno, da je vsaj prestavljen za nedoločen čas, če ne celo ukinjen. Ministrica Katičeva je novembra glede pravosodnega supervizorja neprepričljivo pojasnjevala, da se opravljajo nadgradnje sistema, da ne bodo mogoče zlorabe oziroma da se ne bi razkrivali osebni podatki. Sistem naj bi celo samodejno brisal občutljive podatke. Ko bi vse to delovalo brezhibno, bi projekt po besedah Katičeve zagnali, a v isti sapi je poudarila, da še ni zadostnega števila sodb v sistemu, da imajo premalo ljudi ter da težko reče, kdaj bo prišlo do zagona. Skoraj identični odgovori, kot smo jih od pravosodnega ministrstva dobili včeraj. Kot kaže, se od sredine novembra 2018 do sredine marca 2019 ni naredilo nič v zvezi s pravosodnim supervizorjem.
Nasprotniki pravosodnega supervizorja ga pomagajo zagnati
Klemenčičevi nameri, da bi ljudje lahko videli vse sodbe v realnem času, so najbolj nasprotovali sodniki. Katičeva tega nasprotovanja po lastnih besedah ne čuti, na kar številni poznavalci in zagovorniki pravosodnega supervizorja odgovarjajo, da uvedba sistema pod vodstvom Katičeve poteka tako počasi, da nasprotovanje sodstva sploh ni potrebno. Ministrstvo pa pod njenim vodstvom tako ali tako vse potrebno za zagon programa pripravlja z roko v roki z vrhovnim sodiščem. Sistem torej pomagajo pripraviti največji nasprotniki sistema, zato ne preseneča, da sistem še ni vzpostavljen. V Sloveniji si očitno premalo ljudi želi, da stvar zaživi, ne glede na vse pozitivne učinke.
