Slovenci po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj glede na plačo v delovni dobi prejemamo v povprečju za dobrih šest odstotnih točk nižje pokojnine od povprečja v organizaciji in skoraj za 14 odstotnih točk nižje pokojnine od povprečja EU.
Eden izmed razlogov za dvig upokojitvene starosti je tudi daljšanje pričakovane življenjske dobe, a to ne velja za vse. Skoraj petina prebivalcev Slovenije namreč umre pred 65. letom starosti. Prezgodaj umrli tako od plačevanja prispevkov nimajo nobenih koristi, država pa z njimi nima nobenih stroškov.
Savinjčani umirajo najmlajši
Ne le da moški v povprečju živijo manj kot ženske, tudi pri deležu prezgodnjih smrti prednjačijo. »Leta 2017 je bilo prezgodnjih smrti (pred 65. letom) v Sloveniji 17,3 odstotka, med moškimi jih je bilo 23,7 odstotka, med ženskami pa 11 odstotkov,« je zapisano na spletni strani statističnega urada. Uradna upokojitvena starost za moške v Sloveniji je 65 let, a v praksi se po podatkih ministrstva za delo, družino in socialne zadeve v zadnjih petih letih upokojijo v povprečju pri slabih 61 letih in pol.
Med statističnimi regijami so imele leta 2017 najvišje deleže prezgodnje umrljivosti med moškimi savinjska (26,5 odstotka), zasavska (26,1 odstotka) in pomurska regija (25 odstotkov), najnižje deleže pa primorsko-notranjska (19,1 odstotka), obalno-kraška (20,2 odstotka) in gorenjska statistična regija (22 odstotka).
Čeprav občuten delež zaposlenih zaradi smrti ne dočaka pokojnine, se stroški za izplačevanje dvigajo v višave. Že letos bo tako samo za starostne pokojnine porabljenih 3,65 milijarde evrov. To je 14 odstotkov ali skoraj pol milijarde evrov več kot leta 2015. »V strukturi izdatkov, povezanih s staranjem, predstavljajo največji delež izdatki, povezani s pokojninskim sistemom, ki naj bi se v Sloveniji v obdobju 2016–2070 povečali za 3,9 odstotne točke, kar je drugo najvišje povečanje med državami Evropske unije,« je v lanskem poročilu o staranju ugotavljalo ministrstvo za finance.
Po projekcijah naj bi število upokojencev do leta 2070 naraslo za okoli 20 odstotkov, s 616 tisoč leta 2016 na 736 tisoč leta 2070. Po drugi strani naj bi bilo takrat za okoli 16 odstotkov manj zavarovancev, ki vplačujejo v pokojninsko blagajno. »To pomeni, da se bo ob nespremenjenih zakonskih pogojih upokojevanja precej znižalo razmerje med zavarovanci in upokojenci,« so še zapisali na ministrstvu.
Leta 2016 je bilo razmerje med upokojenci in zavarovanci 1,46, po letu 2040 in vse do leta 2065 pa naj bi število upokojencev presegalo število zavarovancev. Vrh naj bi dosegli leta 2053, ko naj bi bilo razmerje med upokojenci in zavarovanci le še 0,94. Za primerjavo, leta 2016 je bilo s socialnimi prispevki pokritih nekoliko več kot 80 odstotkov pokojnin, leta 2070 pa naj bi jih pokrili le še za okoli 58 odstotkov.
Na Danskem leta 2050 upokojitev pri 72 letih
Z naraščajočo pričakovano življenjsko dobo in posledično s problematiko staranja prebivalstva se ukvarjajo tudi drugod po stari celini. Trenutna upokojitvena starost na ravni Evropske unije za moške znaša 64,5 leta, a so razlike med članicami še vedno občutne.Upokojitvena starost je trenutno najnižja na Češkem, in sicer je za moške določena pri 62 letih, za ženske pa med 58 in 62 leti. Najvišja pa je na Nizozemskem, in sicer 68 let za oba spola; le leto mlajši se upokojujejo v Italiji, na Islandiji in v Grčiji.
Glede na demografske podatke se zastavlja vprašanje, ali bo nekoč v prihodnosti delo potekalo do smrti, dlje pač ne gre. Na Danskem trenutno za oba spola velja upokojitvena starost 65 let, do leta 2022 bo narasla na 67 let, po letu 2030 pa bodo v tej državi vezali upokojitveno starost na pričakovano življenjsko dobo. Po tem letu bodo namreč lahko vsakih pet let povišali upokojitveno starost za eno leto.
Po navedbah finskega centra za pokojnine bodo imeli Danci leta 2050 tako najvišjo upokojitveno starost v Evropi, sledili bodo Nizozemska (71–72 let), Grčija (70–71 let), Italija (69–70 let) ter Ciper, Irska, Velika Britanija in Portugalska (68–69 let).
