Najprej demokrat, nato republikanec
Ronald Reagan, 40. predsednik Združenih držav Amerike, je bil več let demokrat, preden je prestopil k republikancem, kot član republikanske stranke je bil izvoljen za predsednika Amerike.
Veliki voditelji svetovnih velesil so prestopali iz stranke v stranko. Winston Churchill, britanski premier med drugo svetovno vojno, je politično kariero začel v konservativni stranki kot njegovi predniki, kasneje pa je prestopil med liberalce, a se je čez nekaj let vrnil med torijce, kot so konservativno stranko imenovali na Otoku. Veliko prestopom smo bili priča tudi pri nas.
Prestopnike iz stranke v stranko imamo tudi v Sloveniji, denimo Franc Pukšič je prestopil iz SDS v SLS, Dimitrij Rupel iz LDS v SDS, celo Lojze Peterle iz takrat združene SKD in SLS v NSi, ki jo je pomagal celo ustanoviti. Primerov je več, razlogi za prestope so različni. Churchill je denimo prestopil k liberalcem, ker se s konservativci ni strinjal glede carin, bil je namreč velik zagovornik proste trgovine. Pukšič naj bi prestopil k SLS zaradi nesoglasij med njim in SDS. Pri nekaterih pa nekako ne moremo mimo možnosti, da so se za prestope odločili izključno zaradi osebne, tudi finančne koristi.
Politični analitik Božidar Novak prav tako ocenjuje, da so razlogi za prestope »trenutne koristi, možnost ponovne izvolitve, pa spreminjanje posameznika skozi leta. Tako se spreminjajo tudi osebni cilji posameznika skozi njegova življenjska obdobja.«
Politični nomadi
Prvo ime na tem seznamu nomadov v politiki je bržkone Jani Möderndorfer. Politično pot je začel v mestnem svetu MOL kot član LDS, ko se je na volitve za župana Ljubljane podal Zoran Janković, s svojo listo mu je Möderndorfer sledil, kar se mu je obrestovalo, saj je bil celo podžupan. Jankoviću je sledil v Pozitivno Slovenijo, ki je leta 2011 zmagala na parlamentarnih volitvah. Möderndorfer je na listi te stranke postal poslanec, po razkolu stranke, ko je Alenka Bratušek pred novimi predčasnimi volitvami ustanovila svojo stranko, se je dolgoletni Jankovićev spremljevalec preselil k njej in bil ponovno izvoljen za poslanca. Stavil je na pravega konja, Pozitivna Slovenija se namreč ni uvrstila v parlament. Pred tremi leti pa je še kot poslanec stranke Alenke Bratušek prešel v SMC. Na preteklih volitvah sicer ni bil izvoljen, a ko je Miro Cerar postal minister, se je Möderndorfer vrnil v parlament na mesto, ki ga je izpraznil izvoljeni Cerar.
Ivo Vajgl je danes evropski poslanec stranke Desus, na listi katere je kandidiral na zadnjih evropskih volitvah, pred tem je bil evropski poslanec stranke Zares. V vrste upokojenske stranke je vstopil pred zadnjimi volitvami v Evropski parlament, ko je bilo jasno, da Zares nima nobene možnosti, da dobi poslanca v parlamentu EU. Pred Zaresom je bil Vajgl član LDS in bil nekaj časa celo zunanji minister v vladi Toneta Ropa, ki je takrat vodil LDS.
Vodja poslanske skupine največje vladne stranke, Šarčeve LMŠ, Brane Golubović, je prav tako začenjal politično kariero v LDS, pot ga je nato vodila v Jankovićevo PS. Ko je vlado prevzela Alenka Bratušek, je prišel na njen izpraznjen poslanski stolček, kot nadomestni poslanec. Še pred koncem mandata je zapustil PS in postal nepovezani poslanec. Golubović se je kasneje pridružil Bratuškovi, danes pa je, kot rečeno, med poslanci Marjana Šarca.
Volitve priložnost za menjavo strank
Bližajo se evropske volitve, in kot smo videli, so vsake volitve priložnost, da si politiki, ki jim ne kaže najbolje z njihovimi trenutnimi strankami, poiščejo boljšo priložnost za funkcijo, ki si jo želijo. Med prestopniki pred letošnjimi evropskimi volitvami naj bi bil letos celo Igor Šoltes, ki je pred prejšnjimi evropskimi volitvami ustanovil stranko Verjamem in z njo prišel v Bruselj. Danes, ko je stranka tako rekoč mrtva, Šoltes pa pred izgubo fine službe evropskega poslanca, naj bi se že oziral, pri kateri stranki bi lahko bil ponovno izvoljen v Evropski parlament. Najglasnejše so govorice, da naj bi kandidiral na listi Desusa, ki je, kot rečeno, na preteklih volitvah rešila evropsko poslansko kariero Iva Vajgla. Bi bilo pa zanimivo videti, če bi bil Šoltes izvoljen kot član Desusa. Njegova propadla stranka Verjamem se je namreč v Evropskem parlamentu pridružila evropskim Zelenim, medtem ko je Desus članic evropskih liberalcev.
No, prestopi pa po prepričanju Novaka ne igrajo nobene vloge pri volivcih: »Tisti, ki prestopi, je prepričan, da mu to ne bo škodovalo pri njegovih volivcih, ker drugače ne bi prestopil.«
Že sam vstop posameznika v politiko je povezan z nekim interesom, to je bodisi odgovornost do družbe bodisi osebni interes, osebna korist, in tudi prestopi med strankami so povezani z interesi posameznika, pri čemer pri tistih, ki menjajo veliko strank, težko verjamemo, da jih ni pri prestopih vodila osebna korist.
