Mariborski župan Saša Arsenovič tega ni storil, zato ga je KPK po poročanju medijev pozvala k oddaji tega obrazca. "Obrazca za prijavo premoženjskega stanja komisija od omenjene osebe še ni prejela. Komisija je v skladu s prvim odstavkom 44. člena zakona o integriteti in preprečevanju korupcije omenjenemu funkcionarju posredovala poziv, da ji predloži predpisane podatke o premoženjskem stanju," so navedli na KPK.
Arsenovič, ki je položaj župana Mestne občine Maribor zasedel konec decembra lani, naj bi to storil v prihodnjih dneh. "Rok za oddajo obrazca po pozivu je 15 dni, ki se ga bo župan vsekakor držal. V skladu z napisanim tako ni prišlo do prekrška," pravijo v županovem kabinetu. "Do situacije je prišlo zaradi spregledanega specifičnega obrazca, saj je moral komisiji oddati še druge zadeve (obrazce), ki pa so bile oddane že pred časom," so dodali.
Na to je opozoril spletni portal Požareport, po poročanju katerega so preiskavo zoper mariborskega župana napovedali tudi na davčni upravi (Furs). Tam zadeve za STA niso želeli komentirati zaradi varovanja davčne tajnosti. "V skladu z zakonom o davčnem postopku kot davčna tajnost veljajo vsa dejstva, okoliščine, podatki, odločitve in drugo, kar zadeva posameznega zavezanca za davek. Lahko pa dodamo, da ko smo obveščeni (s strani medijev, prijavo) o določenih okoliščinah, ki kažejo na možnost kršitve predpisov, te skladno s svojimi pristojnostmi preverimo ter ustrezno ukrepamo," so navedli.
Globa od 400 do 1200 evrov
Kot so pojasnili na KPK, je neporočanje premoženjskega stanja prekršek, za katerega se lahko posamezniku izreče globa od 400 do 1200 evrov. "Ni pa to edini ukrep. V primeru neporočanja premoženjskega stanja komisija ravna v skladu s 44. členom zakona, ki določa, da v primeru, če komisija ugotovi, da ji zavezanec ni sporočil podatkov o svojih funkcijah, dejavnostih, premoženju in dohodkih v skladu z zakonom, zavezanca pozove, da ji v roku, ki ne sme biti krajši od 15 in ne daljši od 30 dni, predloži predpisane podatke. Če zavezanec v tem roku ne predloži zahtevanih podatkov, komisija odloči, da se mu plača oziroma nadomestilo plače vsak mesec po tem, ko je pretekel rok, zniža za znesek v višini deset odstotkov njegove osnovne plače, vendar največ do višine minimalne plače," so navedli.
Komisija brez odgovora o statusu drugih županov
Na vprašanje, ali so ostali župani pravočasno oddali podatke o svojem premoženju, v komisiji niso znali odgovoriti. "Komisija tovrstne statistike ne vodi. Bi bilo pa za odgovor na to vprašanje treba izvesti celovit pregled prejetih obrazcev. Tu je treba poudariti dejstvo, da je pridobivanje informacije o pravočasno oddanih obrazcih za prijavo premoženjskega stanja zahtevno tudi zato, ker naj bi komisiji obrazec za prijavo premoženjskega stanja poslali le tisti župani, ki nastopijo funkcijo na novo in tako svoje premoženje prijavljajo prvič," so pojasnili v KPK.
Županom, ki so bili že pred nastopom županske funkcije funkcionarji ali pa so županovali že v preteklem mandatu, teh obrazcev ni treba pošiljati KPK, ker so jih posredovali že ob prvem nastopu funkcije.
Arsenovič se je moral ta teden javno zagovarjati že zaradi bančnega računa v Švici. Po pisanju Požareporta naj bi pred lokalnimi volitvami lagal, da nima bančnega računa v tujini, saj je leta 2010 kupnino za delež v podjetju S.Oliver SLO dobil na račun v Švici. Novoizvoljeni župan je v odzivu pojasnil, da je račun leta 2011 zaprl in plačal tudi davek na omenjeni posel.
