Ministrstvo za finance je pripravilo predlog davčnih sprememb, s katerimi želi razbremeniti delo in posledično z višjo potrošnjo podpreti gospodarsko rast. Na drugi strani bi izpad delno pokrilo z višjo obdavčitvijo kapitala in boljšim pobiranjem davkov. Spremembe pri regresu želi uveljaviti še letos, glavnino sprememb pa v letu 2020.
"Delo se mora izplačati," je danes v Ljubljani dejal minister za finance Andrej Bertoncelj in kot glavni cilj davčne reforme, kot jo je poimenoval, navedel, da bi imeli zaposleni višje neto dohodke in da bi bil slovenski trg dela mednarodno bolj konkurenčen, saj bi se znižal davčni primež.
Zvišanje mej davčnih razredov ...
To želijo doseči s spremembami pri dohodnini, pri kateri so predvideni zvišanje mej davčnih razredov, v nekaterih razredih znižanje davčnih stopenj ter dvig splošne in dodatne splošne olajšave.
V prvem razredu je predvideno zvišanje spodnje meje neto letne davčne osnove z 8021 na 8500 evrov, stopnja bi ostala pri 16 odstotkih. V drugem razredu se bi meja zvišala z 20.400 na 25.000 evrov, stopnjo bi znižali s 27 na 26 odstotkov. V tretjem razredu bi mejo zvišali z 48.000 na 50.000 evrov, stopnjo bi znižali s 34 na 32 odstotkov. V četrtem razredu bi mejo zvišali s 70.907 na 80.000 evrov, stopnja bi ostala pri 39 odstotkih. Peti razred bi bil za tiste z neto davčno osnovo nad 80.000 evrov, stopnja bi ostala pri 50 odstotkih.
... višja splošna olajšava
Splošno olajšavo bi zvišali s 3303 na 3500 evrov, dodatno splošno olajšavo pa s 6520 na 6717 evrov. Ohranili bi olajšave za vzdrževane družinske člane.
Največji učinek bi bil pri tretjem dohodninskem razredu, torej "najproduktivnejšem" delu družbe, je dejal minister in dodal, da so pri tem sledili predlogom tako delodajalcev kot sindikatov.
Ob uveljavljanju le splošne olajšave bi imel zavezanec z dohodkom v višini minimalne plače 32 evrov višji neto dohodek, zavezanec s povprečno plačo 144 evrov višji neto dohodek in zavezanec s plačo v višini dveh povprečnih plač 670 evrov višji neto dohodek na leto.
Spremembe pri dohodnini bi uvedli z letom 2020, kar pomeni, da bi se spremembe upoštevale pri mesečnih izplačilih v letu 2020, poračun pa bi bil izveden v letu 2021, so pojasnili na ministrstvu.
Regres oproščen plačila socialnih prispevkov
Predvidena je dodatna razbremenitev regresa. Regres do višine povprečne bruto plače tako kot sedaj ne bi bil vključen v dohodnino, bi bil pa poleg tega še v celoti oproščen plačila socialnih prispevkov (sedaj do višine 70 odstotkov). To pomeni, da bi delavec regres, ki bi ga podjetje izplačalo v višini do povprečne bruto plače, prejel v celoti. Minister želi, da bi te spremembe uvedli že letos.
Po novem bi bilo izplačilo zaposlenemu, ki bi prejel regres v višini 1184 evrov (70 odstotkov povprečne bruto plače 1692 evrov, ki je sedaj oproščen plačila prispevkov), višje za 243 evrov. Izplačilo regresa zaposlenemu z minimalno plačo in regresom v višini povprečne bruto plače bi bilo višje za 190 evrov, so izračunali na ministrstvu.
Pri nagradi za poslovno uspešnost bodo mejo za izvzem iz dohodnine, ki je sedaj v višini 100 odstotkov povprečne bruto plače, predvidoma v letu 2020 zvišali na 150 odstotkov, v letu 2021 na 175 odstotkov in v letu 2022 na 200 odstotkov povprečne bruto plače.
Ministrstvo ocenjuje, da bi z razbremenitvami pri prejemkih zaposlenih država prejela okoli 270 milijonov evrov manj.
Od kod denar? Z zvišanjem davka od dohodka pravnih oseb
Ta izpad bi deloma nadomestila z zvišanjem davka od dohodka pravnih oseb, in sicer v letih 2020, 2021 in 2022 za po eno odstotno točko s sedanjih 19 na 22 odstotkov. Pri tem bi ohranili olajšave za vlaganje v raziskave in razvoj. Hkrati bi bilo določeno, da efektivna obdavčitev podjetij - po uveljavljanju olajšav - ne bi smela biti nižja od pet odstotkov. Efektivna obdavčitev trenutno znaša v povprečju med 12 in 13 odstotkov, je povedal minister.
Ohranili bi cedularno obdavčitev nekaterih dohodkov (dobičkov iz kapitala, obresti in dividend ter dohodkov iz oddajanja premoženja v najem), bi pa stopnjo s sedanjih 25 odstotkov zvišali na 30 odstotkov.
Pri tem bi uvedli spremembe pri znižanju obdavčitve dobička iz kapitala glede na dobo imetništva - medtem ko se sedaj po petih letih imetništva kapitala stopnja zniža na 15 odstotkov, po 10 letih na 10 odstotkov, po 15 letih na pet odstotkov in po 20 letih na 0 odstotkov, bi sedaj bila prvih 10 let stopnja 30 odstotkov, nad 10 let pa 15 odstotkov.
Z zvišanji pri dohodku pravnih oseb in cedularni obdavčitvi naj bi država dobila 110 milijonov evrov več. Še 160 milijonov evrov, potrebnih za pokritje omenjene razbremenitve pri plačah (270 milijonov evrov), pa naj bi dobili z bojem proti davčnim utajam, sivi ekonomiji in socialnim goljufijam. Toliko so namreč tovrstni ukrepi prinesli v lanskem letu.
Ob ohladitvi računajo na višjo domačo potrošnjo
Bertoncelj je povedal, da se zavedajo, da se mednarodno okolje ohlaja, in računajo na to, da bi gospodarsko rast ob morebitnem upadu izvoza podprla višja domača potrošnja, h kateri naj bi ljudi spodbudili višji neto dohodki.
Spremembe pri regresu bi uvedli letos, ostale pa v letu 2020, pri čemer bi se nekatere, kot omenjeno, nadaljevale v letih 2021 in 2022. Minister je povedal, da je predlog neformalno koaliciji že predstavil, trenutno ga predstavlja poslanskim skupinam, koalicijski vrh pa bo predlog reform obravnaval 12. marca. O spremembah bo dialog potekal tudi na Ekonomsko-socialnem svetu, je napovedal.
