Mlajša generacija, ki je trenutno potisnjena v industrijo priprave hrane in njenega serviranja, bo posebej izpostavljena. Kar 30 odstotkom mladih grozi, da bo avtomatiziranih kar 70 odstotkov njihovih delovnih nalog.
Najbolj bodo na udaru rutinska dela, tako fizična kot kognitivna. V panogah, kot so pisarniška administracija, produkcija, transport in priprava hrane, je kar 70-odstotna verjetnost, da bo avtomatizacija izpodrinila človeško delo.
Pričakovano bodo avtomatizaciji manj podvržena delovna mesta, za katera se zahteva visokošolska in višja izobrazba. V domeni dela, ki zahteva nižjo izobrazbo, bo avtomatizaciji najmanj izpostavljen sektor nege in dela z ljudmi.
Raziskovalci inštituta Brookings ocenjujejo, da bo avtomatizacija, vsaj na začetku, zaostajala pri delih, ki zahtevajo nerutinske in abstraktne aktivnosti, kot so zaznava, rokovanje, spretnost in fizična prilagodljivost. V bližnji prihodnosti se prevlade robotov ni treba bati tudi zaposlenim, ki pri delu opravljajo naloge kreativne inteligence, kot so idejne zasnove, kritično razmišljanje in reševanje problemov. Še kar nekaj časa pa roboti ne bodo nadomestili ljudi pri delu z ljudmi. Zaposlitve, ki zahtevajo socialno inteligenco, kot je intuicija, timsko delo, prepričljivost, prilagodljivost na okoliščine in skrb za druge, zajemajo veščine, ki jih roboti trenutno še ne znajo zadovoljivo posnemati.
80. leta: nova delovna mesta slabše plačana
Avtorji so raziskavo pripravili z analizo več minulih etap avtomatizacije. Pri tem so ugotovili, da stroji nadomeščajo naloge, in ne služb. Služba je namreč sestavljena iz več delovnih nalog, pri čemer je malo verjetno, da bi pametni stroj znal opraviti vse delovne naloge posameznega delovnega mesta.
Najbolj povedna glede tega je bila avtomatizacija osemdesetih let prejšnjega stoletja. Vzpon osebnih računalnikov je omogočil avtomatizacijo rutinskih nalog, ki jih je bilo mogoče opisati v programskem jeziku. Ta proces je v ZDA potekal hkrati z globalizacijo, ki je v državo prinesla poplavo cenejših uvoženih produktov. Skupaj sta ta dva procesa najbolj udarila srednji sloj, predvsem v območjih ZDA, kjer so obstajala dobro plačana delovna mesta, za katera ni bila potrebna univerzitetna izobrazba. Avtorji raziskave ugotavljajo, da so se nova delovna mesta sicer ustvarjala, vendar za zaposlenega niso bila tako donosna kot službe, ki jih je avtomatizacija izpodrinila.
Moški bolj izpostavljeni izgubi službe
Avtorji so izpostavili še en zanimiv set podatkov. Stroja se lahko najbolj bojijo moški, ki so močno zastopani kot delovna sila prav v panogah, ki bodo najbolj avtomatizirane. Gre za delo v proizvodnji, kjer je kar 70 odstotkov delovne sile moških. Še večji delež (80 odstotkov) moških je v transportu, gradbeništvu in montaži (90 odstotkov). Raziskovalci so izračunali, da ima povprečen delavec moškega spola 42,6-odstotno možnost, da bo njegovo delovno mesto avtomatizirano. Ta odstotek je za povprečno delavko ženskega spola nižji, pri 39,6 odstotka. Raziskovalci to pripisujejo temu, da so ženske v večjem deležu zastopane v poklicih, kot so nega in delo z ljudmi, ki jih roboti še nekaj časa ne bodo znali opravljati.
»Avtomatizacija in umetna inteligenca lahko tako v prihajajočih letih precej okrepita nacionalno gospodarstvo in v negotovih časih povečata blaginjo,« so dodali. Poudarjajo pa, da bodo izgube delovnih mest vsekakor občutne.
Predlagajo ekonomijo polne zaposlenosti
Prihodnost torej ne bo tako črna, kar pa ne pomeni, da ne bo marsikdo doživel veliko stresa, ko bo sinergija učečih se algoritmov in servomotorjev njegovo službo opravljala bolje, natančneje in brez predaha. Vendar se moramo nanjo pripraviti, opozarjajo avtorji, zato so predlagali, naj politika sprejme avtomatizacijo kot dejstvo in nanjo odgovori z ekonomijo polne zaposlenosti. To naj doseže z subvencioniranjem delovnih mest, za posebej prizadete dele delovne sile pa naj reformira in razširi programe socialnih transferjev.
