Novice Svet24

Na kolegiju predsednika DZ so se dogovorili o sklicu sredine izredne seje, na kateri bodo med drugim oblikovali delovna telesa DZ. Predlogu razdelitve predsedniških mest v njih sta nasprotovali SDS in SNS, SDS bi si namreč želela vodenje odbora za zdravstvo, ki je pripadlo Levici. DZ bo sicer v sredo volil še tretjega podpredsednika.

• Prvič pred novinarji eden manj znanih

DZ RS

V poslanski skupini DeSUS so prepričani, da bo Simonovič glede na dosedanje karierne kompetence in osebnostne lastnosti funkcijo podpredsednika DZ opravljal z najvišjo mero odgovornosti, je razvidno iz obrazložitve, ki so jo poslanci DeSUS v DZ vložili danes. Simonovič je po izobrazbi univerzitetni diplomirani ekonomist. Na svoji poklicni poti je opravljal kar nekaj odgovornih funkcij, med drugim je bil štiri leta podžupan, 20 let direktor, zadnja leta pa je opravljal funkcijo generalnega sekretarja stranke, so še navedli v obrazložitvi.

Na sredini izredni seji DZ, ki se bo začela ob 13. uri, bodo po današnji odločitvi kolegija, ki ga je tokrat prvič vodil Dejan Židan, najprej volili še tretjega podpredsednika DZ. Na predlog DeSUS je kandidat za to funkcijo njihov poslanec Branko Simonovič, ki se bo tako pridružil podpredsednikoma Tini Heferle (LMŠ) in Jožetu Tanku (SDS).

DZ bo nato odločal o predlogu odloka o ustanovitvi in nalogah delovnih teles DZ ter izvolil predsednike in podpredsednike odborov in komisij.

Šest delovnih teles stranki SDS

Po predlogu bo vodenje največjega števila delovnih teles, in sicer šestih, prevzela SDS, med njimi je tudi komisija za nadzor javnih financ. Trem odborom oziroma komisijam bodo predsedovali poslanci NSi, med drugim tudi komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs).

V poslanskih skupinah LMŠ, SD, SMC, Levica in DeSUS bodo prevzeli predsedovanje v po dveh delovnih telesih. SAB bo vodila odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide, manjšinska poslanca vodenje komisije za narodni skupnosti, SNS pa ne bo predsedovala nobenemu odboru, bo pa imela štiri podpredsednike odborov oziroma komisij.

Posamezni odbori oziroma komisije bodo sicer šteli od devet do 19 članov. Z devetimi člani bosta najmanjša Knovs, v kateri število članov omejuje zakon, in komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti. Po 19 članov pa bodo imeli mandatno-volilna komisija, odbor za infrastrukturo, okolje in prostor, odbor za finance, odbor za zunanjo politiko, odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo ter odbor za zdravstvo. Prav tako 19 članov bo štela ustavna komisija, ki pa jo bodo dokončno ustanovili, ko bo vložen predlog za spremembo ustave.

Koalicija zdravstva ni dala SDS

Kot je bilo slišati na današnji seji kolegija, so predlog razreza delovnih teles vodje poslanskih skupin dogovorili na ponedeljkovem posvetu, na katerem so predlog podprli v vseh poslanskih skupinah z izjemo SDS, ki je predlogu nasprotovala, in SNS, ki na posvetu ni imela predstavnikov.

Podpredsednik DZ, ki je na današnji seji nadomeščal vodjo poslanske skupine SDS, Jože Tanko je pojasnil, da so v SDS želeli vodenje odbora za zdravstvo, a da v koaliciji niso dopustili, da bi izbirali po velikosti poslanskih skupin, temveč so odločili s preglasovanjem. Tankov predlog dopolnila, da bi vodenje odbora za zdravje dodelili SDS, vodenje komisije za poslovnik pa Levici, na seji ni bil sprejet, podprli so ga le predstavniki SDS, NSi in SNS.

Tanko o nekorektnosti, Vatovec odgovarja

Predlog določitve števila mest poslanskih skupin v delovnih telesih in razdelitve vodstvenih funkcij po Tankovem mnenju ni korekten. Meni, da je tudi pri številu članov v delovnih telesih SDS prikrajšana za en mandat, Levica pa da ima enega več. Po njegovem prepričanju predlog tudi ni razmejil opozicije in koalicije. "Niti tega niste znali določiti, kam spada Levica. Dali ste jo med koalicijo, govorite pa, da je opozicija," je očital in dodal, da je problem v protokolu, ki ga je pet koalicijskih strank podpisalo z Levico, zaradi katerega morajo vse predloge usklajevati z njimi.

Vodja poslanske skupine SNS Zmago Jelinčič pa je dejal, da Levica, ki ji je pripadlo vodenje zdravstva, zagotovo ne bo hotela raziskovati in razreševati problematike na tem področju.

Vodja poslanske skupine Levica Matej T. Vatovec je te navedbe zavrnil in zatrdil, da bodo to, da temu ni tako, vsi kmalu tudi videli. Predlog razreza delovnih teles je po njegovem mnenju korekten.

Vatovec je spomnil tudi, da so v njihovi poslanski skupini "stopili korak nazaj, da bi pomirili desno opozicijo". Odrekli so se namreč članstvu v Knovsu, v komisiji za nadzor javnih financ pa bodo imeli enega člana manj, tako da bo imela v obeh komisijah večino desna opozicija, je pojasnil.

Vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović pa je pojasnil, da so poskušali pri delitvi mest zadovoljiti vse, a da je to nemogoče. To, da nihče ni povsem zadovoljen, po njegovih besedah pomeni, da so pripravili dober predlog.

Vodje poslanskih skupin morajo imena kandidatov za predsednike in podpredsednike delovnih teles ter članov komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb predsedniku DZ posredovati do srede do 9. ure.

DZ bo v sredo odločal tudi o predlogu imenovanja generalne sekretarke DZ, na današnji seji kolegija so vodje poslanskih skupin izrazili soglasno podporo dosedanji generalni sekretarki Uršuli Zore Tavčar za nadaljnje opravljanje te funkcije.