Sodba je po besedah predsednika sindikata Enotnost Mirka Savanovića dobra popotnica tudi za druge voznike.
Po prvih 53 voznikih, ki so se odločili za tožbo, jo je proti javnemu podjetju do danes vložilo še približno dvesto voznikov, ki so prav tako prepričani, da je vodstvo LPP ravnalo nezakonito, poroča časnik Delo. In ker so "podobne enostranske odločitve" sprejemali tudi drugi delodajalci, bi sodba po besedah Savanovića lahko spodbudila tudi druge delavce, da začnejo vlagati tožbe.
V poklicno zavarovanje je sicer vključenih malo več kot 46.000 delavcev, toda skoraj 19.000 med njimi jih ima "sredstva v zadržanja," podatke ministrstva za delo povzema časnik.
V poklicno zavarovanje, ki je leta 2001 nadomestilo prejšnjo zavarovalno dobo s povečanjem, do takrat imenovano tudi beneficirana delovna doba, so vključeni delavci, ki polni delovni čas opravljajo posebno težka in za zdravje škodljiva dela, in tisti, ki opravljajo dela, ki jih po določeni starosti ni mogoče uspešno poklicno opravljati.
Med njimi so bili vozniki LPP, toda le do leta 2013, ko jim je delodajalec prispevke prenehal plačevati. To se je zgodilo po tem, ko se je prispevek za poklicne pokojnine, ki omogoča delavcem predčasno upokojitev in pokojnino brez odbitkov, podvojil.
V LPP so se pri tem sklicevali na mnenje komisije zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki je odločila, da se poklicna pokojnina "od 1. januarja 2013 ne šteje nobenemu delavcu več", saj za to ne izpolnjujejo pogoja o 60.000 prevoženih kilometrih na leto.
Triinpetdeset voznikov mestnega avtobusa je tako leta 2015 vložilo tožbo proti LPP. Trdili so, da je poteza delodajalca nezakonita. Delovno sodišče jim je zdaj pritrdilo in odločilo, da jim je delodajalec dolžen plačevati prispevke za poklicno zavarovanje.
Po oceni sindikata Enotnost je bil posamezni voznik v povprečju oškodovan za približno devet tisoč evrov, v to vsoto pa niso vštete zamudne obresti. Sodba še ni pravnomočna, v Enotnosti pa po poročanju časnika pričakujejo, da se bo LPP na odločitev sodišča pritožili.