Predstavniki so opozorili, da je v Sloveniji okoli 900 družinskih zdravnikov, za dosego evropskega povprečja pa bi jih moralo biti vsaj 1600. Predsednik republiške strokovne komisije za družinsko medicino Aleksander Stepanović je dejal, da družinske zdravnike poleg prevelikih strokovnih obremenitev pesti preobilica administrativnih opravil. Po njegovem mnenju družinski zdravniki ne bi smeli delati »na več deloviščih« hkrati. Dodal je, da se zaradi zahtevnih delovnih razmer zmanjšuje zanimanje mladih zdravnikov za specializacijo družinske medicine. Spomnil je, da se je na pravkar končanem razpisu specializacij od 59 prostih mest zapolnilo le sedem. Nadaljnje zmanjševanje zanimanja bi po njegovih besedah le še povečevalo obremenjenost v ambulantah družinske medicine in jo naredilo nevzdržno.
Sporna finančna odgovornost zdravnika
Še posebej je bil Stepanović kritičen do nedavno sprejete ureditve, po kateri napotni zdravnik prevzema finančno odgovornost za neupravičeno napotitev bolnika na sekundarno raven. V Združenju zdravnikov družinske medicine Slovenije ugotavljajo, da gre za nevzdržno ureditev, ki terja enotno ukrepanje celotne medicinske stroke, ne le družinskih zdravnikov. Članica upravnega odbora združenja Nena Kopčavar Guček je opozorila, da so v tej »nesrečni zgodbi« skupaj tako bolniki kot zdravniki, saj si oboji želijo, da bi bilo za obravnavo bolnikov na voljo več časa. Po njenih besedah gre za neodgovorno odločitev politike, ki je v nasprotju s Hipokratovo prisego zdravnikov, da morajo delati v dobro bolnikov. V združenju tudi menijo, da je »kaznovalna politika« posledica popolnega nerazumevanja zdravstva – tako potreb bolnikov kot zdravniškega poklica.
Strah in nered
Predsednica evropske mreže raziskovalcev v družinski medicini Mateja Bulc pa je dejala, da zaradi preobremenjenosti družinskih zdravnikov v ambulantah prihaja do »nereda in strahu«. »Ključna je dobra komunikacija z bolnikom, za kar pa je potreben čas,« je poudarila. Dodala je, da zdravnik na dan ne bi smel pregledati več kot 30 bolnikov.
