Zakaj je toča pomladi pogostejša na vzhodu Slovenije?
B.K.
7. 5. 2018, 14.59
Posodobljeno: 7. 5. 2018, 14.59
Deli članek:
Toča, ki je v začetku meseca klestila po vzhodnem delu Slovenije, je presenetila marsikoga. Pa je toča spomladi res tako redek pojav?
Facebook/Neurje.si/Suzana Vodusek
Toča v Vidmu pri Ptuju.
ARSO (Gregor Stržinar)
Število zabeleženih dogodkov toče in pripadajoči deleži po posameznih mesecih v letu za obdobje 2002-2010.
Toča je oblika padavin, ki jo sestavljajo ledena zrna s premerom vsaj 5 milimetrov. V kolikor so ledena zrna manjša, govorimo o sodri ali babjem pšenu.
Meteorologi na Agenciji RS za okolje (ARSO) pravijo, da ne. Toča, ki je oblika ledenih padavin, ki jo sestavljajo zrna s premerom vsaj 5 milimetrov, nastane, ko so nižje plasti ozračla pregrete, višje hladne, v atmosferi pa je dovolj vlage.
Ker je denimo meseca maja sončno obsevanje že tolikšno, kot avgusta, je sončne energije pri tleh dovolj, da segreje spodnje plasti ozračja. V višinah pa je aprila in maja zračna masa še vedno relativno hladna, kar omogoča nastanek toče. Ta je pri nas spomladi pogostejša na vzhodu države kot na zahodu, saj se na zahodu pozna vpliv morja, ki spomladi še hladi nižje sloje ozračja.
“Letošnji april je bil nadpovprečno topel, /…/ zato je bil pojav toče praktično neizbežen,” so zapisali na ARSO, kjer opozarjajo, da je meseca maja “toča lahko že zelo pogost pojav.” Kar 19 odstotkov vseh pojavov toče na letni ravni se namreč zgodi v mesecu maju.
“Zaradi klimatskih sprememb in globalnega segrevanja ne moremo pričakovati, da bo teh pojavov vedno manj ali pa, da gre samo za nesrečen splet okoliščin. Fizikalni zakoni so neizprosni in se jih ne da ogniti,” so še zapisali meteorologi.
ARSO (Gregor Stržinar)
