Upravno sodišče je 10. aprila razsodilo, da je polletni rok iz dublinske uredbe potekel 23. februarja letos. Ker Slovenija v omenjenem roku begunca ni predala Hrvaški, v kateri je najprej vstopil v Evropsko unijo, je odgovornost odločanja zato prešla nanjo.
Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) je namreč trdilo, da je šestmesečni rok začel teči 12. januarja letos, ko vrhovno sodišče ni podaljšalo začasnega zadržanja možnosti predaje, ki ga je uvedlo upravno sodišče konec lanskega leta.
MNZ v skladu z zahtevami upravnega postopka ni izdalo uradnega akta o zavržbi Šamijeve prošnje, naj Slovenija zaradi spremenjenih okoliščin presodi o možnosti uporabe diskrecijske klavzule, po navedbah portala piše v sodbi upravnega sodišča. Zato vrhovno sodišče tudi ni podaljšalo zadržanja možnosti deportacije.
Poduk sodišča
Njena.si
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Senat upravnega sodišča je v sodbi MNZ opozoril, da rok ni mogel začeti teči na novo, saj ni šlo za odločanje o temelju postopka. Četudi se "organ izvršilne veje oblasti očitno ne strinja s pravnomočno sodbo upravnega sodišča, to ne more biti opravičljiv razlog za neodločanje", nanašajoč se na zadnjo sodbo upravnega sodišča iz marca letos, so zapisali. Sodišče je pri odločitvi, da je rok za predajo Hrvaški v konkretnem primeru potekel, upoštevalo, da gre med drugim za obvezujoč rok, ki ga ni mogoče razlagati široko ali širše, kot je izrecno navedeno v dublinski uredbi.
Pristojna, da začne postopek o presoji prošnje za mednarodno zaščito Šamija, je tako Slovenija, ki mora postopek zaključiti hitro, saj so v nasprotnem primeru beguncu kršene pravice.
V sodbi je med drugim zapisano še, da je legitimen cilj čim hitrejše obravnavanje prošenj in zmanjšanje negotovosti prosilcev za mednarodno zaščito, sploh če se njihova prošnja dalj časa ne obravnava - še posebej če gre za prosilca, ki brez dvoma prihaja iz vojnih območij, kot je Sirija, še navaja portal.
Šami je namreč februarja 2016 v času begunske krize zaprosil za mednarodno zaščito v Sloveniji, vendar jo je pristojno ministrstvo junija lani zavrglo, češ da je za obravnavo odgovorna Hrvaška. Sodišče EU je poleti temu pritrdilo.
Vrhovno sodišče je avgusta nato potrdilo prehodne odločitve Sodišča EU in zavrnilo Šamijevo pritožbo. Od odločitve vrhovnega sodišča 23. avgusta pa je začel veljati šestmesečni rok za predajo. Ta se je iztekel 23. februarja letos, zaradi česar so Šamijevi zagovorniki prepričani, da je Slovenija postala pristojna za obravnavo njegove prošnje za azil.
