Po novem bo treba plačati za iz prometa odjavljeno vozilo, ki v enem letu ne bo zamenjalo lastnika ali ne bo šlo v legalno razgradnjo.
L.M.
Reciklaža enega vozila pa stane kar okrog 170 evrov.
L.M.
Blanka Benčina Smrke in Gorazd Benčina
Prvega aprila je začel veljati Zakon o dajatvah na motorna vozila, ki uvaja novo dajatev na odjavljeno vozilo. Plačati jo bodo morali lastniki vozil, ki v enem letu po odjavi vozila iz prometa tega ne bodo ponovno registrirali, ga prodali ali predali v razgradnjo pooblaščenim izvajalcem. »To novost jemljemo kot dobrodošlo spodbudo k čistejšemu okolju, saj se žal ljudje še premalo zavedajo, kako nevaren odpadek je avto, in v našem okolju žal konča še vedno preveč odsluženih vozil,« pravi Blanka Benčina Smrke iz Avtoodpada Krakov – to je od leta 2013 eden od pooblaščenih obratov za razgradnjo odsluženih avtomobilov, pravzaprav edini na širšem dolenjskem koncu.
Starodobniki izključeni
Dajatev na odjavljeno vozilo bodo plačali lastniki, katerih vozilo je registrirano za prevoz največ devetih oseb skupaj z voznikom, lastniki vozil za prevoz blaga z največjo dovoljeno maso 3,5 tone in lastniki trikolesnih vozil. Lastniki, ki so svoje vozilo odjavili iz prometa 1. aprila letos, bodo postali zavezanci za plačilo te dajatve 1. aprila prihodnje leto in jo bodo plačevali do deset let – seveda če ne bodo vozila medtem ponovno registrirali, ga predali v razgradnjo ali dokazali, da je bilo ukradeno. Prav tako dajatve ne bodo plačali tisti, ki bodo vozilo prodali – v Sloveniji ali tujini. Dajatve pa so oproščeni tudi lastniki starodobnikov.
Profimedia
Z dajatvijo na odjavljena vozila do zmanjšanja števila divjih odlagališč.
Je znesek prenizek?
Dajatev bo znašala četrtino nadomestila za uporabo cest oziroma najmanj 25 evrov, kar večina ocenjuje za nizek znesek, ki ne bo preprečil nelegalnega skladiščenja izrabljenih vozil. Morda pa le, kajti sam zakon do zdaj očitno ni dal pravih rezultatov, inšpekcijske službe pa tega področja očitno ne morejo dobro nadzorovati in obvladati.
Razgradnja je skromna
Iz izrabljenega avta s posebnimi sesalniki pridobijo prav vse tekočine, tako da se na tla ne izlije niti ena kapljica olja ali nafte. Za čisto okolje poskrbi posebna rastlinska čistilna naprava.
»Slovensko povprečje odjavljenih vozil je okrog 60 tisoč, v razgradnjo oziroma reciklažo pa jih pride le šest tisoč. Za okrog polovico odjavljenih vozil se torej upravičeno sprašujemo, kje so, ali morda ne končajo v naravi, na črnem trgu za rezervne dele oziroma za odprodajo železa,« pravi Benčina Smrketova in dodaja, da je na njihov avtoodpad lani prišlo 400 vozil za razgradnjo, njihova kapaciteta pa je dva tisoč vozil. Nekateri ne vedo, da je razgradnja brezplačna, in če se držijo pravil že po sedanji zakonodaji, jih ne bo prav nič udarilo po žepu, z novo dajatvijo pa še manj. S potrdilom o razgradnji avta lahko od Darsa zahtevajo nadomestno vinjeto ali izplačilo deleža vrednosti vinjete glede na veljavnost, zahtevajo lahko povračilo neizkoriščenega dela dajatve za uporabo cest, z zavarovalnico pa se dogovorijo za vračilo dela avtomobilskega zavarovanja.
Nevarne snovi v zemljo?!
Zanimivo je, da bi nekateri na avtoodpad pripeljali avto, ki ga skoraj ni več, torej le »školjko«, a takega avta ne sprejmejo.
Neurejene razmere pri ravnanju z izrabljenimi vozili povzročajo veliko okoljsko škodo in po mnenju Benčina Smrketove na to premalo opozarjamo. »Avto je zelo nevaren odpadek, pravzaprav tempirana bomba, če konča v naravi. Ima kup zelo strupenih tekočin – od tekočine proti zmrzovanju ali antifriza do akumulatorske kisline, raznih olj, katalizatorja s strupenimi snovmi. Vozilo vsebuje tudi svinec, živo srebro, krom in tako naprej. Raje si ne zamišljam, kaj se zgodi, če pride vse to v zemljo in podtalnico,« pravi naša sogovornica, ki meni, da o tem ljudi premalo obveščamo.
L.M.
