Odbor za delo je prejšnji teden zavrnil predlog dopolnila Levice k noveli zakona o socialnovarstvenih prejemkih, da bi osnovni znesek minimalnega dohodka oz. denarna socialna pomoč z letom 2019 znašala 442 evrov, je pa sprejel predlog, da se že s 1. junijem znesek dvigne na 385 evrov. V Levici napovedujejo uskladitveni amandma, s katerim bi prejemanje te višine pomoči omogočili tudi po 1. januarju 2019.
Goran Lukić iz Delavske svetovalnice meni, da finančne posledice niso primarno vprašanje. Na novinarski konferenci Levice je spomnil, da je bil osnovni znesek minimalnih življenjskih stroškov (385 evrov) izračunan že leta 2009, socialna pomoč pa je zaradi krize zaostala. Ob tem je se vprašal, za koliko denarja so bile upravičenci v tem času oškodovani.
Na pomisleke, da bo razkorak med prejemkom socialne pomoči in minimalno plačo še nižji, je Lukić odgovoril, da je to težava prenizke minimalne plače. Zavračajo tudi očitke, da bi zvišanje zneska lahko destimulativno vplivalo na delovno delovno aktivnost.
Po besedah vodje poslancev Levice Luke Mesca so prejeli informacijo z vrha koalicije, da v SD pripravljajo dopolnilo, po katerem bi znesek vrnili na predlog ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, torej 331 evrov. V Levici tako zlasti SMC ter DeSUS, ki sta na odboru podprla predlog Levice, pozivajo, da pri tem vztrajata. Kot kaže, bo temu tako, v DeSUS pa bodo po besedah vodje poslancev Franca Jurše podprli tudi predlog, da bi socialna pomoč v višini 385 evrov veljala še po 1. januarju.
V SMC so navedli, da so brezposelne samske osebe najbolj ranljiva skupina znotraj socialne politike, ki se dotika vprašanja eksistence in dostojnega dela. "Ministrstvo Anje Kopač Mrak od nastopa svojega vnovičnega mandata sistemski ureditvi tega področja ni posvečalo posebne pozornosti, na kar smo v SMC večkrat opozarjali. S podporo amandmaju Levice za zvišanje dodatka brezposelnim osebam smo dali jasen signal, da se bo morala naslednja vlada čim prej, najkasneje pa do konca leta, resno in odgovorno lotiti tega problema," so ocenili.
V SD zanikajo in opozarjajo
V SD navedbe zanikajo, zatrdili so, da dopolnil k predlogu zakona ne bodo vlagali. Bodo pa predložili izračune vpliva takšnega dviga socialne pomoči na druge postavke oz. socialno sliko posameznikov ter se na tej podlagi odločili o podpori zakonu, je napovedal vodja poslanske skupine SD Matjaž Han.
"Malo je treba tudi razmišljati. Da ne bodo nekateri, ki bodo doma, bistveno več dobili kot tisti, ki trdo delajo za 600 evrov," je posvaril. Vsem, ki tik pred volitvami vlagajo zakone in "si kupujejo glasove", pa Han sporoča, da bo "ta zapitek treba po 3. juniju plačati".
Medtem ko je Mesec danes ocenil, da finančne posledice predloga, kot je bil sprejet na odboru, do konca leta znašajo 9,5 milijona oz. dobrih 18 milijonov evrov letno, pa na ministrstvu za delo ocenjujejo, da je groba ocena letnih finančnih posledic predloga 100 milijonov evrov letno oz. okoli 50 milijonov za letos. Po veljavni ureditvi je za ta namen v celoti namenjenih 230 milijonov evrov letno, kar pomeni, da je potrebno zagotoviti skoraj polovico več sredstev kot do sedaj, so dodali.
