Ker novih grobnih polj ni, pokojnike položijo tudi v grob, v katerem so pokopani drugi, daljni sorodniki. Položaj, ko občina, ki je dolžna skrbeti za pokopališko dejavnost, za pokopavanje pokojnih nima prostora, je zelo neugoden tako za občino kot za svojce. Res je, da se na koncu najde rešitev, vendar postopek pri svojcih pušča grenak priokus. Občinska uprava ima zelo natančen kataster pokopališča in lahko v vsakem trenutku svojcem pojasni, kje je še kakšno prosto mesto. V glavnem so to prosta mesta grobov, ki so jih svojci opustili in odpovedali najemnine. Ob sklenitvi novih najemnih pogodb za ta grobna polja pride do težav, saj novi najemniki ne želijo grobov svojih sovaščanov, ki so jih poznali in so pred časom umrli. V izognitev tem neugodnim položajem je občinska uprava poiskala projektanta, projektno podjetje Plan B iz Ljubljane. Ta je projektiral razširitev pokopališča (terasasta ureditev proti vežici z novimi grobnimi polji), pot od vežice do zgornjega pokopališča, parkirišče in obnovo vežice. »Končna verzija projekta predvideva dela po sklopih, vsakega bo mogoče izvajati samostojno in nemoteče za izvajanje pogrebov,« je v dopisu med drugim pojasnil destrniški župan Vladimir Vindiš.
Svetniki milijonski projekt obnove pokopališča zavračajo
O investiciji na pokopališču so se na svetu občine Destrnik mnenja kresala že konec leta 2016. Takrat je bil predstavljen projekt, za katerega bi občina v petih letih namenila okrog milijon evrov. Investiciji v takšnem finančnem obsegu je večina svetnikov nasprotovala. Enakega mnenja so tudi danes. Zavedajo se, da je širitev pokopališča nujna, saj grobnih polj primanjkuje, a je cena za projekt previsoka. Denarja za ureditev pokopališča v proračunu občine Destrnik ni niti za leto 2018, ki so ga destrniški svetniki potrjevali na seji v marcu.
Za prvo fazo in nova grobna polja 400 tisoč evrov
Da bi pokopališče, ki je na vrhu griča, razširili, bo treba izvesti zahteven gradbeni poseg. Na pobočju, velikosti 70 x 26 metrov in višine 10 metrov, bi zgradili betonske oporne zidove (škarpe). »Ti bi držali teren in oblikovali terase. Po terasah bi bila speljana cesta na pokopališče. S to rešitvijo ne bi več uporabljali javne ceste za pogrebni sprevod od vežice do zgornjega obstoječega pokopališča. Na vsaki terasi oziroma platoju bi uredili grobna polja, skupaj okrog 100, kar bi zadostovalo za pokope za naslednjih 30 let. Na terasah na novem delu pokopališča bi uredili poti, vodovodno napeljavo z vodnjaki, mesta za odlaganje odpadkov, namestili klopi in poskrbeli za zasaditev z drevesi, grmovnicami in plazilkami, ki bi se razraščale po opornih zidovih. Eno od treh teras lahko na željo občanov namenimo za žarne pokope. V sklopu prve faze bi uredili še parkirišče. Vse našteto bi občino predvidoma stalo 400.000 evrov. V drugi fazi, vredni okrog 360.000 evrov, bi obnovili in dogradili pokopališko vežico,« je povedal župan Vindiš in dodal, da je urejanje pokopališča dolgoročna investicija za naslednjih nekaj desetletij. »Pred kratkim smo imeli štiri pogrebe v enem tednu. S širitvijo pokopališča ne moremo več odlašati. Začeti moramo čim prej. Sredstva bi poskusili zagotoviti tudi iz državnega proračuna po 21. členu Zakona o financiranju občin, nekaj nepovratnih in nekaj povratnih,« je še razložil župan Destrnika Vladimir Vindiš.
