Projekcije policije so pokazale, da bi zaradi sekcijskega merjenja hitrosti na avtocestah letno obravnavali vsaj 30.000 več kršitev, "zato bi s trenutnim prekrškovnim postopkom zadeva postala neobvladljiva ali pa bi morala policija sisteme ustavljati", so sporočili z ministrstva.
Na kolegiju ministrice za notranje zadeve Vesne Györkös Žnidar so novembra lani sprejeli odločitev, da lahko policija sisteme za sekcijsko merjenje hitrosti od Darsa prevzame v uporabo šele potem, ko bodo izpolnjeni zakonski pogoji za njihovo optimalno uporabo, so v odzivu spomnili na ministrstvu.
Zdajšnja zakonodaja po oceni ministrstva in policije ne omogoča hitrega vodenja postopka, zato prednosti avtomatizirane obdelave niso optimalno izkoriščene, saj morajo policisti glavnino dejavnosti nameniti pisni korespondenci z lastniki vozil. Z dodatnimi težavami se srečujejo pri postopkih s tujimi državljani, saj ugotavljanje odgovornih oseb v tujini praktično ni mogoče.
"Glede zapletenosti prekrškovnega postopka je policija pripravila predlog za spremembo zakonodaje, ki sledi nizozemskemu modelu absolutne odgovornosti lastnika vozila brez izrekanja kazenskih točk (objektivna odgovornost lastnika)," so še zapisali. Za policijo bi bila sprejemljiva tudi avstrijska oziroma hrvaška praksa, kjer lastnika vozila pozovejo, naj izrečeno globo plača ali sporoči identiteto voznika.
"V nasprotnem primeru se lastnik kaznuje s samostojno globo, ker ni sporočil podatkov oziroma je posredoval podatke, ki so nepopolni ali nepravilni. Na ta način zagotavljajo enostaven in hiter postopek, ki se vedno zaključi z izrekom globe," so pojasnili na ministrstvu za notranje zadeve.
Spomnili so še, da se je pravosodno ministrstvo novembra lani do predlogov policije odzvalo negativno in jih zavrnilo kot neprimerne za nadaljnjo obravnavo.
Na ministrstvu za pravosodje so sicer danes zanikali trditev, ki se pojavlja v medijih, da zaradi veljavnega zakona o prekrških ni mogoče sekcijsko merjenje hitrosti na avtocestah. Če bi bilo to res, potem ni mogoče niti merjenje hitrosti z radarjem, kjer je zakonska ureditev identična, so v sporočilu za javnost zapisali na ministrstvu.
Ob tem so spomnili, da sta policija in agencija za varnost cestnega prometa novembra lani podali pobudo tako za spremembo zakona o varnosti cestnega prometa, ki je v pristojnosti ministrstva za infrastrukturo, kot zakona o prekrških, "vendar sta pri slednjem zgolj predlagali ureditev, kot jo je Slovenija že imela, pa jo je razveljavilo ustavno sodišče, na kar smo v svojem mnenju tudi opozorili".
Na Darsu pa so pred dnevi povedali, da za zdaj še ne bodo kupili novih radarjev za sekcijsko merjenje hitrosti, ker s policijo niso dosegli dogovora glede prevzema in upravljanja sistemov. Lansko jesen objavljeni razpis so zato ustavili.
