V OECD je v povprečju avtomatizaciji visoko izpostavljenih 14 odstotkov delovnih mest, v Sloveniji pa je ta delež 25-odstoten, razkriva ta teden objavljeno poročilo.
OECD ocenjuje, da bodo fizično intenzivni poklici kmalu v večji meri avtomatizirani. Narava dela se bo v naslednjih letih korenito spremenila.
Delovno poročilo OECD ocenjuje, da je v državah članicah organizacije 14 odstotkov delovnih mest visoko izpostavljenih avtomatizaciji, kar pomeni, da je verjetnost, da bodo avtomatizirana, več kot 70-odstotna. Še 32 odstotkov delovnih mest pa bi se lahko zaradi avtomatizacije občutno spremenilo – za ta delovna mesta OECD napoveduje od 50- do 70-odstotno verjetnost avtomatizacije.
V Sloveniji je avtomatizaciji visoko izpostavljenih 25 odstotkov delovnih mest, s čimer država zaostaja le za Slovaško s 33-odstotnim deležem. Na Norveškem je takih delovnih mest le šest odstotkov. Upoštevajoč tudi delovna mesta, ki se bodo zaradi avtomatizacije najverjetneje občutno spremenila, Slovenija zaseda osmo mesto.
Splošneje gledano poročilo kaže, da bodo delovna mesta v anglosaksonskih ter nordijskih državah in na Nizozemskem manj verjetno avtomatizirana kot tista v vzhodnoevropskih ter južnoevropskih državah, v Nemčiji, Čilu in na Japonskem.
Nadpovprečno usposabljamo nižje kvalificirane
V državah OECD je trenutno okoli 40 odstotkov zaposlenih vključenih v usposabljanje, povezano z delovnim mestom, a pogosto gre za le nekaj ur na leto, nadaljuje poročilo. Tudi tukaj so podatki po državah različni; v Turčiji in Grčiji se je na primer usposabljanja v letu pred opravljeno raziskavo udeležilo 16 odstotkov, na Danskem in Novi Zelandiji pa skoraj 60 odstotkov delavcev.
V Sloveniji je delež zaposlenih, vključenih v tovrstno usposabljanje, malo pod 40-odstotnim povprečjem OECD. So pa slovenski delodajalci nadpovprečno usposabljali nižje kvalificirane delavce.
Več socialne zaščite in izobraževanja
Sicer delovno poročilo OECD razkriva še, da avtomatizacija bolj ogroža nizkokvalificirana delovna mesta ter tista delovna mesta, ki jih zasedajo mladi. OECD med drugim izpostavlja potrebo po zagotavljanju delovnih izkušenj mladim že v času izobraževanja ter možnosti prekvalificiranja in socialne zaščite za tiste delavce, katerih delo bodo v prihodnje morda opravljali stroji.
Katere zaposlitve so najbolj in katere najmanj ogrožene
25 odstotkom delovnih mest v Sloveniji grozi, da jih bo avtomatizacija ukinila.
Raziskovalci so ocenili tudi povprečno verjetnost avtomatizacije glede na panogo. Najbolj zaskrbljeni glede prihodnosti svoje službe morajo biti pomočniki pri pripravi hrane. Slabo se piše tudi čistilkam ter fizičnim delavcem v premogovništvu, gradbeništvu, proizvodnji in transportu. Poenostavljeno bi rekli, da bodo s trga dela kmalu izločene nizkokvalificirane zaposlitve v večini panog.
Malce manj so ogrožene kvalificirane zaposlitve, ki zahtevajo določeno stopnjo veščine – kot na primer šivilje, krojači in mizarji. Vendar bodo tudi te panoge zaradi avtomatizacije doživele visoko stopnjo disrupcije.
Najmanj, čeprav tudi, bodo avtomatizacijo občutili profesionalci na področju pravne in zdravstvene pomoči, vodstvenih kadrov. Najmanj pa so lahko za svoj kruh v skrbeh delavci na področju izobraževanja.
