"Ideja je dozorevala že nekaj časa v projektu zdrav življenjski slog, ki poteka že osmo leto. Gre tudi za sporočilo, da moramo vsi živeti zdrav življenjski slog, se v njem učiti in ga tudi vzgajati. Moja velika želja pa je bila, da to preoblikujemo v sistemsko rešitev in da vsakemu otroku vsak dan namenimo eno uro gibanja na dan," je povedala Makovec Brenčičeva.
Program Zdrav življenjski slog financirata Evropski socialni sklad in ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, v njem pa sodelujejo otroci, ki izrazijo željo po dodatni gibalni aktivnosti. V šolskem letu 2016/2017 je bilo takšnih več kot 36.000 učencev, kar je dobra petina vse osnovnošolske populacije, zdaj pa program dobiva novo razsežnost.
Le peščica držav
Slovenija se s projektom pridružuje peščici evropskih držav, ki so že spoznale, da je treba z uro telovadbe dnevno spodbuditi mlade h gibanju, saj jih moderen življenjski slog vleče k računalnikom in posledično majhni fizični aktivnosti. "Pri projektu ne gre le za gibanje in posledično dobro fizično in psihično počutje otrok, ampak tudi za ozaveščanje o zdravju in zdravih življenjskih navadah," je dejala ministrica.
"Želimo povedati, da je nekaj zdravega vsako gibanje, ne le klasična telovadba," je še povedala Makovec Brenčičeva, v podporo odločitvi pa navedla tudi raziskave, ki kažejo, da sta pristop in uspešnost učenja pogosto povezana s psihofizično kondicijo posameznika.
Premalo telovadnic
Že pred začetkom projekta je jasno, da slovenske šole nimajo dovolj telovadnic za novi program. "Zato smo projekt opredelili širše. Šolarji gredo lahko v naravo, imajo dejavnosti na igrišču in gibanje ni nujno vezano le na osnovno infrastrukturo, ampak tudi na konkretne tematske sklope, ki vključujejo gibanje."
Ministrica se strinja tudi z nekaterimi ravnatelji, da bo vendarle potrebna tudi kakšna preureditev šolskih prostorov, ko narava ne bo dopuščala gibanja na prostem. "Objavili bomo nov razpis za infrastrukturo in ponudili sredstva predvsem okoljem, kjer ni dobrih športnih rešitev v smislu infrastrukture. Omejeni smo s sredstvi, a spet bomo nekaj doprinesli k izboljšavam, pa čeprav je letos na voljo manj denarja kot lani," je dejala.
In če bo poskusni projekt uspešen, se že prihodnje leto obeta širitev. Kot je pojasnila ministrica, si namreč želijo model prenesti po celotni vertikali, tudi na srednje šole in univerze. "Posebej nujen bo prehod na srednje šole, zlasti poklicne, saj je iz športno-vzgojnih kartonov razvidno, da je prav v poklicnih šolah še precej manevrskega prostora za izboljšave," je dejala.
