Kako je mogoče, da davkoplačevalci plačamo 3117,24 evra na mesec za delo ene čistilke, ta pa na račun ne prejme več kot 650 evrov minimalne plače, ne glede na svojo delovno dobo? Preprosto. Razliko si kot dobiček izplača čistilni servis, ki ga posamezna šola najame, s pretvezo, da dejavnost čiščenja ni njena temeljna dejavnost.
Tako si zadevo razlaga direktor ŠCV Janko Pogorelčnik. Sindikat delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti (VIR) ga je namreč opozoril, da bi moral čistilke zaposliti, in jih ne najemati prek zunanjega izvajalca iz skupine Aktiva, vendar o tem ni želel niti slišati.
Čistilke je mogoče dvakratno obremeniti, če jih zaposliš prek zunanjega podjetja, ki ni zavezano zakonodaji javnega sektorja.
V dejavnosti čiščenja je težko kovati bajne dobičke, pa vendar ima skupina Aktiva že vrsto let 1,7 milijona evrov čistega dobička. Eden od načinov, kako do njega, je, da s hčerinskim podjetjem Aktiva čiščenje pridobiš javno naročilo čiščenja v ŠCV in nato zaposliš premalo čistilk, preostale pa obremeniš z nadčloveškimi normami.
7 čistilk, kjer bi jih moralo biti 27
Sindikat VIR je namreč izračunal, da bi moral ŠCV glede na svojo velikost zaposlovati vsaj 27 čistilk oziroma čistilcev, to dejavnost pa (glede na število opravljenih ur) opravlja zgolj od sedem do deset ljudi. Zakonodaja šolam namreč predpisuje normative, kakšno površino mora dnevno očistiti en delavec – in ta ne sme presegati 900 kvadratnih metrov površine. Vendar ta pravila ne veljajo za zasebni sektor, v katerem si lahko zaposlovalci privoščijo določati lastne normative.
Maščevanje?
Odpustili sindikalno aktivno delavko Rajka Tomič, ki je bila redno zaposlena v podjetju Aktiva čiščenje in v njem tudi sindikalno aktivna, je za to morala plačati z izgubo delovnega mesta. Uradno so jo odpustili zaradi poslovnih razlogov, podjetje pa je takoj za tem spet razpisalo prosta delovna mesta.
Kljub vprašanju, ki smo ga poslali na ŠCV, nam ni uspelo izvedeti, kolikšna je površina enega nadstropja šole in pripadajoče telovadnice. Sodeč po bruto površini, ki smo jo izračunali s pomočjo satelitskega posnetka, pa eno nadstropje šole obsega vsaj 800 kvadratnih metrov. Nekdanja čistilka Rajka Tomič je na tiskovni konferenci pojasnila, da je morala v osmih delovnih urah počistiti dve nadstropji šole in še telovadnico. Po takšni grobi oceni se je količina njenega opravljenega dela tako približala vsaj 2000 očiščenim kvadratnim metrom – norma je bila tako presežena za dvakrat, kot je zakonsko določeno za javni sektor.
Pogorelčniku je mar le za številke, ne za ljudi
Zaradi preobremenjenosti so čistilke začele zbolevati in postajati invalidne, je ocenila Ana Jakopič, sekretarka sindikata VIR. Direktor ŠCV Pogorelčnik se na to ne ozira. »Ocene, da so storitve lahko cenejše, če jih izvaja javni zavod sam z zaposlenimi delavci, nikakor ne vzdržijo zakonsko zahtevane cene dela, materiala, organizacije dela in tehnične opreme,« se glasi njegova logika, po kateri je pripravljen posamezno čistilko dvakratno obremeniti, samo da šoli domnevno prihrani kak evro.
Jemec: Država naj reče ne zunanjim izvajalcem
»Država naj da jasen signal, naj se pri outsourcingu spoštujejo delavske pravice. Praksa outsourcinga naj se postopno opušča, delavce, najete prek zunanjega izvajalca, pa naj se začne zaposlovati v sami ustanovi, v kateri opravljajo dejavnost,« si želi Matej Jemec iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. »Davkoplačevalski denar ne sme iti za namene dobičkov zasebnih podjetij,« dodaja.
