»Izgradnja telovadnice je v zaključni fazi. Trenutno smo v postopku pridobitve uporabnega dovoljenja,« so sporočili z Mestne občine Celje (MOC) in dodali, da zaradi tega natančne vrednosti investicije še ne morejo sporočiti. »Po naših ocenah bo končna vrednost investicije znašala okoli 3,6 milijona evrov, torej manj od ocenjene.« Celotna investicija telovadnice pri I. osnovni šoli Celje je sicer bila ocenjena na 4,3 milijona evrov. Dela so stekla jeseni leta 2016. Gradbeno podjetje AS Primus iz Cerknice ima časa še do konca tega meseca.
Na občini pojasnjujejo, da se je rok za izvedbo podaljšal, krive so vremenske razmere, »saj izvajalec del nekaterih materialov ni mogel vgraditi zaradi nizkih temperatur v zimskih mesecih«.
Trije viri
Denar za gradnjo je prišel iz treh virov: iz proračuna Mestne občine Celje (novogradnja telovadnice bo vključena v Načrt razvojnih programov Mestne občine Celje za obdobje 2011-2018); Fundacija za šport je v okviru javnega razpisa »Sofinanciranje gradnje športih objektov v letih 2016, 2017 in 2018« primaknila 72.000 evrov (44.343 evrov za leto 2016, 12.587 za leto 2017 in 15.070 za letošnje leto). V lanskem letu so po Zakonu o financiranju občin pridobili 143.000 evrov. V letošnjem letu jih nameravajo še 249.000.
Vrednost vseeno nižja od prvotno ocenjene
Na MOC priznavajo, da je »vrednost objekta nekoliko višja od ponudbene vrednosti, vendar je kljub vsem spremembam in trajanju projekta še vedno nižja od prvotno ocenjene vrednost«. Pojavili so se namreč očitki, da je do razlike glede na ocenjeno vrednost prišlo zaradi gradnje plezalne stene v telovadnici. Na MOC pojasnjujejo, da je med gradnjo športno plezanje postalo olimpijska disciplina, »s tem pa so se spremenile tudi zahteve glede višine in naklonov plezalnih sten. Ker je bilo potrebno objekt prilagoditi novim zahtevam, smo načrt plezalne stene nadgradili. Nekaj sprememb je bilo tudi na strojnih instalacijah (vodovodni priključek). Izvesti je bilo potrebno še nekatera dodatna obrtniška in elektro instalacijska dela«.
Nekateri menijo, da gradnja takšne stene morda ni bila upravičena, saj se vedno več celjskih šol sooča s prostorsko stisko, tu pa je tudi 12-metrska plezalna stena na celjski I. gimnaziji. Na MOC pojasnjujejo, da je bila plezalna stena »del objekta že v fazi načrtovanja telovadnice. Med gradnjo telovadnice je bil izdelan natančen načrt, kakšna bo njena končna izvedba«. Na tem mestu velja omeniti, da stena na I. gimnaziji po naših informacijah ne zadostuje kriterijem za organizacijo tekmovanj – ker je v telovadnici, te ni mogoče uporabljati sočasno s plezalci. Ti bi tako to steno lahko uporabljali le enkrat tedensko po dve uri.
Velika plezalna stena z višino 14 metrov omogoča plezanje na 690 kvadratnih metrih, najvišji del stene pa predstavlja stena za hitrostno plezanje z višino 15,65 metra ter 113,5 kvadratnega metra plezalne površine. V telovadnici se nahaja tudi nizka oziroma balvanska plezalna stena višine od 3,5 do 4,5 metra ter z 80 kvadratni metri plezalne površine. Plezalnih smeri težavnosti od 3a pa vse do 8b je 100.
Nemoteno v ostalem delu telovadnice
Kako torej na MOC odgovarjajo na očitke, da gradnja takšne stene morda ni bila upravičena?
»Ocenili smo, da bo Plezalni center novost, ki bo zanimiva tako za Slovenijo kot tudi za okoliške države. Namenjen bo širšemu krogu uporabnikov. Uporabljali ga bodo lahko otroci, šolska mladina, rekreativni plezalci, plezalci tekmovalci in plezalne reprezentance. Omogočena bo organizacija tekmovanj in različnih izobraževanj, (tečaji splošnega plezanja, inštruktorski tečaji, terapevtsko plezanje). V Plezalnem centru bo lahko hkrati plezalo več kot dvajset ljudi, medtem ko bodo v ostalem delu telovadnice nemoteno potekale ostale športne dejavnosti. Plezalni center je bil načrtovan v sodelovanju z vrhunskimi slovenskimi plezalci. Na hitrostni in visoko težavnostni steni so vgrajena tudi avtomatska samovarovala, na balvanski plezalni steni pa Moon Wall (računalniška povezava z aplikacijo in izbor več tisoč vrst plezalnih smeri).«
