V kamniškem košarkarskem klubu veščine pod košem pili šest selekcij, pet mladinskih in članska ekipa, ki se trenutno poteguje za napredovanje v drugo slovensko košarkarsko ligo. Toda v klubu se zavedajo, da se vse začne že pri malih nogah, ko se športna osebnost oblikuje skozi disciplino in motoriko. Košarko vidijo kot aktivno in pozitivno sredstvo za preživljanje prostega časa mladih ter kot protiutež sodobnemu načinu življenja, ki nas je zasul s pametnimi telefoni, računalniškimi igricami in drugimi motnjami. »Naše poslanstvo je usmerjeno k temu, da otrokom ponudimo boljšo mladost, jih spravimo z ulic ter stran od računalnikov in drugih ekranov,« nam je povedal trener Mitja Kocmur in dodal, da je njihov cilj povečati število otrok v klubu in ponuditi kakovostne programe tako tistim, ki jih zanima rekreacija, kot tistim, ki se vidijo v tekmovalnem delu športa.
Nekateri ne znajo hoditi
Kocmur ugotavlja, da so otroci že zelo zgodaj podvrženi individualizmu. »Pomembno je, da je on uspešen, pomembno je, da je on najboljši. Včasih je bilo tega manj, ampak tudi takrat v košarki to ni bilo povsem odsotno.«
V klubu ugotavljajo, da so gibalne sposobnosti otrok zaradi sodobnega načina življenja in stvari, ki so otrokom na voljo že od rane mladosti, občutno zmanjšane, saj v njihovem vsakodnevnem življenju ni poudarka na gibanju. »Vse več otrok, ki pridejo v klub, moramo učiti hoditi, ker nimajo gibalnih vzorcev, kot smo jih v mladosti imeli mi, ko smo plezali po drevesih, se igrali gumitvist in podobne stvari,« pravi Kocmur in dodaja, da je zdaj otroke treba učiti vseh gibalnih osnov, ki so bile prej samoumevne. Skrb vzbujajoča težava je tudi prevelika telesna teža pri otrocih, zato v klubu od trikrat do štirikrat na teden otrokom omogočajo, da zdravo preživljajo prosti čas. Osemletni Luka, ki v klubu trenira že polovico svojega življenja, je povedal, da na treningu košarke zelo uživa: »Všeč mi je, ko igramo košarko ali pa delamo gibalne vaje.« Lukov vrstnik Svit, ki je odigral že tri tekme in na njih dosegel veliko točk, se prav tako dobro počuti v kamniškem kolektivu. »Imam prijaznega trenerja in dobre soigralce,« pravi.
Vsi za enega, eden za vse
Košarka je šport, kjer na vsaki strani stoji pet igralcev, ki morajo priti do žoge in jo pospraviti v nasprotni koš. Brez sodelovanja vseh članov moštva je zato v tej igri nemogoče računati na kakršenkoli uspeh. V Kamniku otroke učijo o pomenu skupnostnega delovanja, ki vključuje sodelovanje in medsebojno spodbujanje. »Učimo jih, da so vljudni do drugih, da znajo spoštovati vsakega, ki ga srečajo – odrasle, hišnika, čistilko … in jasno, prek same igre, ki trenerjem omogoča uspešno pedagoško delo,« pravi Kocmur. Zrcalo pristopa strokovnega vodstva je v otrocih. »Važno je, da sodelujemo,« pravi desetletna Tjaša, ki je trenutno edino dekle v selekciji, a se ne boji pod košem meriti s fanti. Tudi Svit in Luka menita, da so pri košarki najpomembnejši sodelovanje, dobri odnosi in prijateljstvo.
Kaj naredi dobrega košarkarja?
Tako kot v drugih košarkarskih klubih je tudi v kamniškem vpis narasel po zmagi slovenske reprezentance na evropskem prvenstvu v Istanbulu. Toda navdušenje hitro zbledi, če ni ustvarjenih pogojev za učinkovito delo in če posameznik nima dovolj trdne volje. »Če pogledamo naše trenutno najboljše košarkarje, ugotovimo, da prihajajo iz zelo različnih okolij, od revnih do bogatejših. Zelo pomembno je, da imajo igralci že od mladih nog dobre delovne navade, da so odporni na spremembe, kajti košarka je igra sprememb in človek, ki ga sprememba zmoti, bo zelo hitro našel izgovor, zakaj nečesa ne bi storil. Najboljši košarkarji so tudi pripravljeni sprejeti kritiko in se na podlagi te izboljšati,« zaključuje Kocmur.
